Slovo od mladosti (Krajnska čbelica)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
(Preusmerjeno s strani Slovo od mladosti (1830))
Jump to navigation Jump to search
Sima. ˛Slovo od mladoſti.
Zbirka Krajnska zhbeliza, 1 (1830)
Dr. P.
Vesilo.
Glej tudi varianto pesmi v Poezijah 1847.
Spisano: 1830
Viri: http://sl.wikisource.org/wiki/Kazalo:Krajnskazb1_2_3.djvu Google Knjige
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Dni mojih lepſhi poloviza kmalo,
Mladoſti léta, kmalo ſte minule!
Mi nikdar doſti zvetja ni pognalo,
˛She tega roshze ſo ſe koj oſule.
Le redko upanja je ſonze ſjalo,
Viharjov ſo togote ſkosi rjule;
Mladoſt! vender po tvoji temni sarji
˛Serzé sdihvalo bode, Bog te obvarji!

Okuſil sgodej ſim tvoj ſad, ſposnanje!
Veſelja doſti ſtrup njegov je vmoril:
˛Sim svedil, de veſt zhiſto, dobro djanje
˛Svet sanizhvati ſe je sagovoril,
Ljubesen sveſto najti, kratke ſanje!
Beshale ſte, ko ſe je dan sasoril —
Vzhenoſt, modróſt, pravizhnoſt, dvize
Neſnubljene ſim, vidil bit’ ſamíze.

˛Sim vidil, de ſvoj zholn po ſapi ſrezhe,
˛Sovrashna komur je, saſtonj obrazha,
De vedno tmu naſprot’ nje veter vlezhe,
V’ sibeli kogar vidla je berazha,
De le petiza da ime ſlovezhe,
Veljal de malo bo, kdor malo plazha.
˛Sim vidil zhiſlati le tó med nami,
Kar um ſlepí s’ golfijami, leshami!

Té vidit’, gerji viditi napake,
Je ſerzu rane vſekalo kervave;
Mladoſti jaſnoſt vender miſli take
˛Si kmalo is ſerzá ſpodi in glave,
Gradove ſvitle sida ſi v’ oblake,
Veſele trate ſtavi ſi v’ puſhave,
Nedolshnoſt mlada, ſama ſeb’ leshnjiva,
Is rev pobegne vanje, mir ushiva.

Ne miſli, ſapiza de perva bode
Poderla tó, kar miſli ſo ſtvarile,
Posabi koj neſrezh preſtanih ſhkode,
In ran, ki ſo ſe komej sazelile,
Dokler, bres dna de ſmo polnili ſode,
Suzhé naſ v’ ſtarjih letih zhaſov ſile.
Sato, mladoſt! po tvoji temni sarji
˛Serzé sdihvalo bode, Bog te obvarji!