To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Učenci.
Mili oče, oče dragi,
učenik preskerbni naš,
glej! v očesa svitli sragi
žalost našo vidit' znaš:
ura, oh, odbíla
je za nas, za Té,
britki čas ločíla
žalostno pové.
Učitelj.
Ura, prav'te je odbila,
ločit' se nam zdaj velí –
to resnico časa sila
gromnotužno mi doní.
Milo mi, preljubi,
dela se zató,
milo v Vaši zgubi
gleda Vas okó.
Učenci.
Milo se Ti dela? Milo
v nas očeta zrè oko?
O, ljubezen povernilo
kdaj Ti serce naše bo?
Vero, up si sveti
nam v serce sejal,
večni raj dospeti,
plam ljubezni vžgal.
Učitelj.
Preveseli raj doseči
je poklic tak moj, kot Vaš,
vendar vkanit' vse k nesreči
je čuječ nasprotnik naš.
Zmagat' ga, vzemite
vere škit v rokó,
serčno se branite –
vaše bo nebó.
Učenci.
Naše bo nebo? Pogumno
hočmo vsi se vojskovat',
svoje dni, življenje celo
sveti ver' zvesti ostat'.
To obljubo damo
dans k' slovesu Ti,
bodi naj Ti v znamo
serčne vdanosti.
Učitelj.
Ta obljuba je vračílo
mi za trud skoz šolski čas,
m' je tolažba, m' je hladílo
o ločitvi zdaj od Vas;
Bog Vas, dragi, vodi
po življenja pot'!
Učenci.
O nikar ne hodi!
Še med nami bod'!
Učitelj.
Trideset in tri sem leta
draga Te mladost učil,
hud'ga, dobrega je četa,
kar sem vse v tem času vžil.
U pokoji ž'veti
zdaj pa hrepenim,
angel pa naj sveti
z vami bo, želim.
Učenci.
Bog Te spremlja, oče dragi,
ljubi skerbni učenik,
vsaki nas ostane, blagi
not do groba Tvoj dolžnik.
Z Bogom torej! srečno
hodi svojo pot!
