Slovenska pesem (Miran Jarc)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
(Preusmerjeno s strani Slovenska pesem (Jarc))
Jump to navigation Jump to search
Idila (Jarc) Slovenska pesem
(Nezbrane pesmi)
Miran Jarc
Slovenski soneti (Jarc)
Izdano: Ljubljanski zvon 60/1–2 (1940), 23
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt
iz nezbranih pesmi
Ljubljanski zvon

Pri nas le žalostno pojo,
in če so kdaj veseli:
o kot bi pili za slovo —
so morda smrt objeli?

Katerih mrtvih dob spomin
nam leno kri mrtviči?
Mar nas še zmeraj iz davnin
preganjajo biriči?

Le kadar kje vihar divja
prisluhnemo vzbujêni.
A že se v ris ozkih mejá
spet stisnemo splašêni.

In če je kdaj le hotel kdo
še v nas vihar razvneti,
prečistiti temnó nebo,
širjave nam odpreti,

in dati sonca (v temi list
ne more zeleneti),
so se zgrozili: »Antikrist,
Boga nam hoče vzeti.«

Krst pri Savici — krst krvi —
res naš nagrobni kamen?
Skrivaj iz veka v vek še tli
v pravnukih skriti plamen.

In če le žalostno pojo:
ker je težkó živeti
s seboj in s svetom sprt, samo
v prihodnost vedno zreti.

Pri nas le žalostno pojo —
in če so kdaj veseli:
o kot bi pili za slovo —
so morda smrt objeli?

Katerih mrtvih dob spomin
nam leno kri mrtviči?
Mar nas še zmeraj iz davnin
preganjajo — biriči?

Le kadar kje vihar divja
prisluhnemo vzbujéni.
A že se v ris ozkih meja
spet stisnemo splašéni.

In če je kdaj le hotel kdo
še v nas vihar razvneti,
prečistiti sivó nebo,
širjave nam odpreti,

in dati sonca — v temi list
ne more zeleneti —
so se zgrozili: »Antikrist,
Boga nam hoče vzeti!«

Krst pri Savici — krst krvi ...
Res naš nagrobni kamen?
Skrivaj iz veka v vek še tli
v pravnukih skriti plamen ...

In če le žalostno pojo:
ker je težko živeti
s seboj in s svetom sprt, samo
v prihodnost daljno zreti.