Razdelek I. Pesmi obredne./Oddelek B. Kresne ali ladarske pesmi.
| Slovenske narodne pesmi (Štrekelj) Kresne ali ladarske pesmi. Karel Štrekelj |
| |||||||||||||||
Oddelek B.
Kresne ali ladarske pesmi.
Ladarske ali kresne pesmi po/o t kadar pripravi) ajo kres, kadar ga ne i i/o in kadar kresovavci (kresniki ali kresnice) ob- hajajo okolico ali do maco vas, ko so se poprej pri krešu ie dovolj napeli, naigrali in na ples ali. Pred kiše zahajajo kresovavci, da si kaj naberć, š čemer se potem gostć ali kar jim je sicer v korist.
Nekod kurijo dandanes kres, izvzemši stjecane priložnosli, samo ob Ivanjem; nekdaj pa je bilo inje v nekterih kraj ih še danes drugači. Žgal se je namreč tudi ob drugih praznikih, n. pr. o božicu, o veliki noči itd. Prava ladarska ali kresna doba pak je tudi tam bila od Jurjevega do Poanjega, kar je deloma po- polnoma naturno, ker zima vendar ne dopušča pravega kresnega veselja. Tako se pri kajkavcih »pesme ove pčvaju od Jurjeva do Ivanja* (Kukuljević, Pisme str. 24p); toda kres v otem pomenu je tudi tam prav za prav le ivanjski kres, ko se »lepo opraviju i idu cei den po set ih puce i dečki i pevaju pri 'saki hiži a ^saki im mora dati jajce, sira, masla, mele ali penez. Kaj goder na- prosi/u, s loga si napraviju gosti na Petrovo.* (Mat. Valjavec v Slov. glasniku 1866. 'jSp.J
Bolj kakor pri kajkavcih so se, kakor vse kate, ohranile ali so vsaj še v spominu stare kresne navade v Belih Kranjcih. Tam se na kresni večer zberć mlade deklice — kresnice — in gredo navadno po štiri ali šest vkupe kresovat, t. j. pet kresne ali ivanjske pesmi. »Pred letmijih spremi/ al tudi kakov mladenič, kat eri je piskal ,na sviralu 1 ; tudi zdaj gre kateri i njimi, da jih brani drugih fan tali nov, če bi se hoteli 5 njimi norčevati.
TebernakT*! nov nardilx 10 Inoj tron glih tokć: Boga Vačeta inoj Sina SvetBga Dxh£ tokć.
Gospodarji, gospodine, Darujte vsak soj dar: 15 Sej če bote kej darvalt, Sej zg-fcblent vam na bo;
Sej ankat bote našta Pxr večxnmo Bogć! Vi fanti6t jn dekličt, 20 Darujte glih tokć:
Sej če bote kej darvalt, Sej zgtblem, vam na bo, Sej ankat bote našli. Pi.r vćči.nmo Bogć!
III. — I. Pesmi obredne B. 4985. 133
V nekaterih kraj ih gredo zdaj kresovat precej ko se zmrači, drugo d pa nalože poprej na kakem hribcu ali razpofju blizu vaši kres in prepevajo tam do polnoči. « To je gotovo starejša šega. Ko se pri krešu napoj 6, gredo še le kresovat pred kiše; loda v prejšnji dobi so hodile kresnice še poprej med vinograde in napolje, in s polja so se še le vračale v vas pred kiše. Od tod prihaja vedno se po- navljaj oče zatrjevanje: >3Ie smo nocoj malo spale, ker smo polja varovale.* V Belih Kranjcih kresuj ej o zdaj navadno deklice 16 — 20 let; na Omoti pak so hodilido 1885. 1. kresovat pastir je in pastirice 10 — 12 let. Privsaki hiši jim dade kak dar, največ in natura: jajec, masti, brašna (moke). Te darove razdele in prodajo, ali pa se i njimi gostč naslcdnjo nedeljo. Če jih je več, vsaka še sama kaj prilozi; ena prinese povitico, druga peteli?ia itd. Kupijo si tudi vina. Prejšnje čaše, ko je bilo kresovanje bolj v navadi, so po- zvale kresnice na gostijo tudi godce.
Kresovanje se tako pri kaj kave ih, kakor v Belih Kranjcih imenuje tudi ladanje; pesmi se zovejo krisn ice ali ladanjke. » Idemo ladat sv. Ivanu, da nam da dobro leto*, pravijo v Grib- Ijah. (Janko Barll v njegovem bogatem rokopisu kresnih pesmi, ki mi jih je dragovoljno prepustit.)
Krisnice sem porazdelil v jurjevske in ivanjske, v tretje poglavje pa sem pobral, kar se je pri nas v pesmih sicer o hranilo spominov na kres. Med kresnimi se poj ej o nektere, ki nišo prvotno kresne. Ker jim vsled porušene oblike ni več lehko najti pravega mesta, sem jih priobčil tukaj; nekoj pri krešu pevatiih pa je ob- javljenih vendar ie v prvem, ne kaj pa v druge tn delu, ker jih tam terja nekoliko njih vsebina, nekoliko pa ta okolnost, da se pojo tudi mimo kresovanja.
Hoglavje I.
Jurjevske pesmi.
Pri krešu. 4985-
(Iz Stupnika pri Zagrebu.)
U večer pred Gjurgjev-danom nalože pastiri na ,križanji' borovice, drvlja i Šikarja, pospu slamom, pa tcf sve zapale. Kad počne gorjeti, djevojke stanu okolo vatre i pjevaju:
Lepi Juraj kres nalaže Jednom rukom kres nalaže
Na Jurjevo na večer. Na Jurjevo na večer,
4985. Zapisat St. Koren i ć. — Iz ZZNŽ. 1. 140. Pesem spada po vsebini k pestnim ■» Pri kom je prava Ijubezen* (11 58 — J183J, med katerimi je primerjati zlasti št. 11J2, ki ji je tudi po obliki enaka.
1 34 III. — I. Pesmi obredne B. 4986, 4987.
5 Drugom rukom venčec vija Da ti dade malo zlata, Na Jurjevo na večer, Malo zlata za dva lata
Tretom rukom meč povija Na Jurjevo na večer.
Na Jurjevo na večer. 20 Hodi, Jurek, bratca prosit, Sfalilo mu malo zlata, Da ti dade malo zlata,
10 Malo zlata za dva lata Malo zlata za dva lata
Na Jurjevo na večer. Na Jurjevo na večer.
Hodi, Jurek, ćaćku prosit, Hodi, Jurek, sestro prosit,
Da ti dade malo zlata, 25 Da ti dade malo zlata Malo zlata za dva lata Malo zlata za dva lata
15 Na Jurjevo na večer. Na Jurjevo na večer.
Hodi, Jurek, mamu prosit,
Poslije ove pjesme skaču djevojke 1 momci preko vatre. Drže, ako pre- skoče vatru, da ih ne će tresti zimica cijelo ljeto.
4986.
(Okoli Toplic in po varaždinskem polju.)
Sveti Jura kres naložil, Idi, luba!
Sveti Jura, Najdi mi ga, donesi ga. Na Jurjevu na večerju, 10 Idi, luba!«
Na Jurjevu. Jišla luba, je ga našla, 5 Dimo pošel, persten zgubil, Jišla luba.
Dimo pošel. Je ga našla, donesla ga, »Idi, luba, najdi mi ga, Je ga našla.
Pred hiŠami. 4987.
(Iz Stupnika pri Zagrebu.)
Na s&m Gjurgjev dan idu od kuće do kuće tako zvani ju r jaši, t. j. pastiri, noseći zelene grane, te pred kućom pjevaju:
Prošel je, prošel pisani vuzem, Došel je, došel zeleni Juraj Na zelenom konjiću, na pisanom voliću. Nadelite Juraja, draga moja mamica: 5 Dajte nam kuk, da nas ne bu vuk. Dajte nam jaje, da nas ne bu raje. Dajte nam hrži, kaj se doma trži. Dajte nam hajde, kaj se doma najde. Dajte nam groš, da nas ne bu još. 10 Nadelite Juraja, draga moja mamica.
Donesel je puno vam, uprav tak, kak i nam: Pedanj dugu travicu, laket dugu ladicu.
4986. Zapisal Ivan Kukuljević. — Iz njegovih »Pesmi« sir. 249. Verz 10. je pač napaćen nam. -»Najdi mi ga* : prim. ponavljanje drugih verzov. Prini. tiiai št. 1 168 d.
4987. Zapisal St. Koren i ć. — Iz ZZNŽ. 1. 141; »lesica = lesa pri dvoru« ; »kuk = butina od svinjčeta« ; ladicu = mladicu.
III— I. Pesmi obredne B. 4988. 135
Gospodarice sada daruju jurjaše: jajima, sirom ili suhom mesom. »Dje- vojke, koje su uz .Juraja 4 , nastave pjevati:
Kukovačica zakukovala, kirales, Zelenom lugu na suhom drugu, kirales. Aj to ni bila kukovačica, kirales, To je bila mlada nevestica, kirales. 5 Nevestica po gradu se šeće, kirales, Po gradu šeće, deverke budi, kirales, Devet deverkov, koje brajenkov, kirales : »Stante se gori, devet deverkov, kirales, Devet deverkov, koje brajenkov, kirales! 10 Juraj je došel, zelen naš Juraj, kirales. Eto vam mene zelenom lugu, kirales, Zelenem lugu na suhom drugu, kirales!«
Ako pak ne dobiju ništa, onda pred onom kućom zapjevaju:
Lesica vam podrta — a kravica odrta.
4988.
(Iz Gorice na Turovem polju.)
Dne pred Jurijevim, kakor tudi Jurijevega dne samega se zbere mladina, navadno deček in dve deklici. katerim se pridružijo radovoljno tudi drugi de- ležniki, ter gredo od hiše do hiše. Deček nosi iz rdeČih robcev in trakov na- rejeno zastavo, bogato ozalšano z zelenimi vejami, deklici pa imata v rokah več mladih Šib. Pred hiŠo zapojo to le pesem:
Ovo se klanja zeleni Juraj, — kirales, Zeleni Juraj, zeleno drevce — kirales: Zeleno drevce (v) zelenoj hali — kirales, Zelenoj hali, jukurii kapi — kirales, 5 Jukuni kapi, jubričkoj sablji — kirales, Ju(b)ričkoj sablji, u bačkom pasu — kirales, U bačkom pasu, u plavi hlaći — kirales, U plavi hlači, u žutih čižmah — kirales. Kukuvačica zakukuvala — kirales,
10 U jutro rano v zelenem lugu — kirales, V zelenem lugu na suhom drugu — kirales, Na suhom drugu na rakitovom — kirales, Na rakitovom i na borovom — kirales, To mi ni bila kukuvačica — kirales,
15 Već mi je bila mlada nevjesta — kirales. Mlada nevjesta po gradu šeće — kirales, Po gradu šeće, deverke budi ■ — kirales. Dever ne verek kako brajenek — kirales,
4988. Zapisa/ pl. Josipović. — Priobčil Vatr. fagić v »Arc/iiv /. slav. PhiloL* XII 306 — 307. kirales = kyrie eleison; jukuni = i u kunji: jubričkoj = i u britkoj. V v 18. je Dever ne verek nerazumljeni Devet deverek.
1 36 ni. — I. Pesmi obredne B. 4989, 4990, 4991.
Stante se gore, mlade snašice — kirales, 20 Pak nadielite nas djevojčice — kirales,
Nas djevojčice, zelena Jurja — kirales!
Sve su djevojke zamuž otišle — kirales,
Samo ostala Mara djevojka — kirales,
Mara imala zlatu jabuku — kirales. 25 Puno gospode za jabuku drže — kirales:
Komu jabuka, temu djevojka — kirales! uri jabuka, Juri djevojka — kirales. ura ju tace u ra(v)no polje — kirales,
U ra(v)no polje, u crne gore — kirales.
Tu se nekoliko preneha in potem zapoje ta verz:
30 Dajte nam, dajte, kaj se kanili — kirales!
Ko so pevci obdarovani, navadno z robci, pa tudi z denarjem, se zahva- lijo s temi verzi:
Aj zbogom, zbogom, vi dobri ljudi — kirales, Mi vam hvalimo, aj Bog vam plati — kirales!
4989.
(Križevska.)
Kukavica, Lado! zakukuvala, Lado, oj Lado!
Lado, oj Lado! Na suhom drevcu, Lado!
Zakukuvala, Lado! vučernoj gore, pri hladnoj vode,
Lado, oj Lado! Lado, oj Lado!
5 Vu černoj gore, Lado! na
suhom dvevcu,
4990.
(Topliška pri Varaždinu.)
Češnica višnica, na kaj si se Naši Ivan terdno spć, Bog
nagnola? in blago nadelć,
Oj Lada ter Lada, Oj Lada ter Lada,
Vesela je Maria! Vesela je Maria! Ja sem se nagnola na Ivanov 10 Levku noć, dobru noć, JežuŠ
beli dvor. nam je daj!
5 Oj Lada ter Lada, Oj Lada ter Lada,
Vesela je Maria. Vesela je Maria!
4991.
(Iz Novakov na Hrvaškem.)
Stara majko, hvaljen budi Bog! Nastalo je novo leto, pomozi nam Bog!
4989. Zapisa/ Ivan Kukuljević. — Iz njegovih »Pesmi* sir. 251.
4990. Zapisa l Ivan Kukuljević. — Iz njegovih »Pčsmi* sir. 251.
4991. Zapisa! Anton, priobčil Ivan Navratil; povedal Blaž Kos iz Novakov (na Hrvaškem, tri ure od Metlike) v Metliki 24. aprila i8j8., od hiše
III. — I. Pesmi obredne B. 4992. 137
Sve su kite oklenile, samo jedna ne.
Ona nije oklenila, kaj zelena nij. 5 Na toj kiti sva gospoda i gospon Bog.
Prešal je, prešal pisani vazam,
Ovo je došel zeleni Juraj,
Izza loga zelenoga, izza morja krvavoga.
Donesal je, donesal lakat dugu mladicu, 10 Donesal je, donesal pedanj dugu travicu,
Po dalekom putu, po debelom gruču:
Do kolena blatci, do ramena vodica,
Po ravnom polju, na vranom konju.
Dajte mu, dajte, kaj premorćte: 15 Dajte mu zobi, kaj se doma dobi.
Dajte mu hrži, kaj se doma trži.
Dajte mu hajde, kaj se doma najde.
Dajte mu žita, kaj se doma pita.
Dajte mu jaje, da vam Bog občuva janje. 20 Dajte mu soli, da budu debeli voli.
Dajte mu luka, da mu ne bu muka.
Dajte mu mesa, da se ne otresa.
Dajte mu pogače, da mu noga odskače.
Dajte mu groš, da vam dojde još. 25 Dajte mu dinara, da vam dojde vinara.
Dajte mu škudu, da ne pojde k sudu!
Dal'ki su mi puti, opanci su utli,
Nimam drite ni smolć, kaj bi krpal opankć:
Šilo mi je v Metliki, drita je v Ljubljani, 30 Dokle to saberem, cipele razderem.
Oj kaj, stara majko, bu li kaj?
Težko mi je stati pred vašimi vrati!
4992.
(Iz Gribelj.)
Na dan sv. Jurja zbero se vsi pastirji in gredć Jurja vodit. Jednega izmej njih oblože in ovijejo od glave do peta s zelenim brezovim kitjem. črez pas opašejo ga z zvito trto, isto tako tudi okoli vratu in gori na vrh glavć tako, da je gori Šopek iz kitja, med katerega zabodejo rudečo svatsko rožo, a za ono trto, s katero je opasan, navežejo mu drugo trto, in za ono trto ga drži oni, kateri ga vodi; zakaj on sam ne vidi ničesar, ker je čisto obložen s kitjem. Oni, kateri ga vodi za trto, ima v roki tul, na katerega tuli, a tretji pastir nosi košarico, v katerej nosi jajca, katere mu ljudje darujejo (dobiva samć jajca) in poje, ko pridejo do hiše tak6-le, a oni, kateri ima tul, pa tuli:
»Prošel je, prošel, pisani vuzem,
Došel je, došel zeleni Juraj.
Donesel je, donesel peden dolgo travico,
do hiše noseč na kolcu nabodeno butaro cvetočih kit. — Iz »Letopisa Matice s/ov.* 18 jg. 21 j — 218, kjer razlaga Ivan Navrati! te-le besede: kite = veje; okleniti = ojekleniti; vazam = vuzem; zob f. = oves; luk = čebula.
499a. Zapisat Janko Barlč (18. maja 1888); povedala Totarjeva Meta. Iz Barletove zbirke.
138 HI. — I. Pesmi obredne B. 4993.
Laket dolgo mladico. 5 Dajte mu mesa, da se ne otresa.
Dajte mu vina, da ga ne bo zima.
Dajte mu pogači, da mu noga poskoči.
Dajte mu groš, da vam dojde još.
Dajte mu masti, da bo vreden časti. 10 Dajte mu soli za debele voli.
Dajte mu jajec, da ga ne bo zajec.
Dajte mu kruha, da ga ne bi muha.
Dajte mu mleka, zelena mu obleka.
Došel je, došel po daleki poti, 15 Po daleki poti, cipeli so votli.
Dreta mu je v Metliki,
Šilo mu je v Ljubljani.
Dokler to sebere,
Cipele razdere. 20 Blato mu je do kolenca,
Voda mu je do ramenca.
Dajte mu dajte, kaj mu premorete,
Nima kadi stati pred vašimi vrati.
Ki bi 'tel vse to sebrati, 25 Bi se moral ranej stati!«
Ko so vže pri vseh hišah popevali, kitje Jurju odvežejo in darove na tri jednake dele razdelć.
4993-
(Iz Primostka.)
Prošalje, prošal pisani vazem, Opajnce razderem.
Došal je, došal zeleni Juri. Dajte mu, dajte, pa mu po-
Donesal je, donesal peden magajte:
dolgo mladico. Dajte mu hruha, da ga ne
Laket dolgo travico: naduka.
5 Iza loga zelenoga, Dajte mu hajde, da se duma
Izza morja krvavoga najde.
Po grdemu putu, 20 Dajte mu rži, da se duma trži.
Po debelem grudju. Dajte mu škudu, da ne pojde
Voda mi je do ramenca, k sudu.
10 Blato mi je do kolenca, Dajte mu mesa, da pojde v
Opanci so vutli, nebesa.
Blato ide nutri; Dajte mu masti, da ga Bog
Šilo mi je u Metliki, počasti,
Dreta mi je u Lublani: Dajte mu krajcar, da gane
15 Dokler to seberem, bo sprajcar.
4993- Zapisa/ Janko Barle (7. aprila 18 S8 L); poredala Muc Katarina. Iz Harletove zbirke.
III. — I. Pesmi obredne B. 4994, 4995, 4996. | 39
25 Dajte mu špeha, da ga ne Dajte mu pogače, da mu
bo kreha. noga poskače!
Dajte mu jaje, da ga ne bo Oj stara majka, bo li kaj?
zajc.
4994.
(Iz Trebuč v Belih Kranjcih.)
Došel je, došel sv. Juraj, Dajte mu hajde,
Donesel je pedanj dugo tra- Da se doma najde.
vico, Dajte mu žita,
Lakat dugo mladico. 15 Da se doma pita.
Dajte mu, dajte, Dajte mu groš,
5 Jur'ja darovajte. Da mu dojde još.
Dajte mu pogače, Dreta mi je v Ljubljani,
Da mu noge poskoče. Silo mi je v Metliki.
Dajte mu vina, 20 Dotle mi to zb&remo,
Da mu ne bo zima. Cokle si razdčremo.
10 Dajte mu pleče, Haj, haj!
Da vam kaj ne reče. Bo li skoro kaj?
4995-
(Okoli Adlešič.)
Beli Kranjci hodijo na Jurjevo po nekaterih vaseh popevat, pa le tedaj, kadar je o Jurjevem že kaj zelenja. Po dva ali več dečakov vzame malega dečka, ovijejo v zelenje ter vodijo od hiše do hiŠe, Češ, »Jurija vodijo«. Pri tćm popevajo:
Došel je, došel zeleni Juraj, Donesel je pedenj drugo travico, Lakat dugo mladico.
4996.
(Iz Adlešič.)
Na Jurjevo popevajo ražen pesmi, ki je priobčena v Mat. Letopisu na str. 135, še tako:
Prošel je, prošel pisani vu- Na zelenem konju
zem, Po zelenem polju.
Došel je, došel zeleni Juraj 5 Dajte mu, dajte itd.
4994- Zapisa! Ivan Šašelj. — Iz »ljetopisa slov. Alatke* 1888. str. 135, k jer je to v spisa » Slovenske narodne vraže in prazne vere* priobčil Ivan Nav- ratu, ki je iz iMopisa i8yg. str, 218 (gl. št. 4492J k verzu »Da mu dojde još* primeril »Da vam dojde još*.
4995. Zapisa/ Ivan Šašelj. — Iz *Letopisa slov. Matice* 1888. str. /J5 v spisu Ivana Navratila * Slovenske narodne vraže in prazne vere*.
4996. Zapisal Ivan Šašelj. — Iz Dom in Sveta II. (1889.) 5/.
140 HI. — I. Pesmi obredne B. 4997, 4998.
Kako KoroŠci praznujejo Sv. Jurija.
4997-
Zvečer pred Šentjurjem se zberejo dečki zmrakoma zvunaj vesi s kravjimi zvonci, drugi s kozjimi rogovi in tako žvenketaje in trobentaje letijo v selo pred vrata perve hiŠe. Eden izmed njih je s slamo ovit, imenujejo ga sv. Šent-Jurja. Vsi vkup potle pred hiŠnimi vrati stojeći glasnć govori ali zapojć:
Sveti Šent-Juri Je ga že vse veselo:
Poterka na duri; Tičice v germovji,
Ma jeno hlaćo zeleno, Kukovca v bukovji,
Jeno rudečo. Rumene rožice lepo cvetć,
5 Je še le prišel v deželo, 10 Se svetga Šent-Jurja veselo.
Potlej podd Šentjurjevcam gospodinja kako jajce, ali malo masla ali zasake (zasčke) ali pšeničniga kruha, kadaj še kako klobasico. Potem se zahvaljajo, rekoč :
Bog obvari vam živino: Vaše kure, vaše teleta,
Vaše krave, vaše vole, 15 Pa vaše lepe dekleta:
Vaše konje, vaše svinje, Misi in grile pa zlodej vzemi!
Potlej pa letijo trobentaje in žvenketaje naprej od hiše do hiŠe. Malokje se zgodi, da bi se jim nič ne podalo, kćr se obče misli, da bi pri hiši, posebno pri živini sreče ne imeli. Kjer se jim nič ne poda, rečejo sledeče:
Naj pokrepa vam živina: Misi in grili vse naj snedo!
Vaše krave, vaši voli, Ogenj naj vam vse požg£,
Vaši konji, vaše svinje, Voda zalije,
20 Vaše kure, vaše teleta, Grom in toča pobije!
Den po Šent-jurji se zberejo Šentjurjevci v kaki hiši, kjer so domači z mladino najpriljudniŠi, in skuhajo darove zbrane in jedo veselo, dokler je kaj.
Ta navada je v Rožeku, na Pečnici, v Ločah, na Brdnicah (Fiirnitz), v Podlipi, v Šent-Ili in v Lipi. .
4998.
(Na Žili pri Beljaku.)
Na večer pred sv. Jurijem trobijo dečki s kozjimi rogovi in zvonijo (,cingljajo 4 ) z živinskimi zvonci po vaši od hiŠe do hiše. Najumnejši in zgovor- nejši udari s palico na hiŠne duri in pravi:
Sv. Jurij potrka na duri,
Eno hlačo hlačnico
Ima zeleno, eno rumeno.
4997. Zapisali. Majar. — Iz Novic VI. (1848.) 63. Isto popisuje Majar z nekoliko drugačnimi besedami v SI. Bčeli II. 1. (i8$i.) 106. ioj. V pesmi h je tam to drugače: 3 hvačo — 5 peršu . . . deževo — 6 vesevo — 9 lepu — 10 Šent Jurna — 11 Buh — 11 vam] vaŠo — 15 lepe — 16 hrile — 17 Nej — 17 vam] vaša — 20 Za tem je vtaknjen ta: Pa tudi vaše dekleta — 21 in] pa — 21 nej — 22 nej . . požje" — 23, 24] Toča pobije, voda zalije! . . Po ?ia~ tisku v »Slov. Bčeli* jo je natisnil Scheinigg v NPKS. št. g2. v književni slo- venšČini, premenivši mimo dijalektičnih oblik še to: 4 rudečo] rumeno — 16 pa zlodej vzemi] naj zlodej vzame. Zapis neznanega zapisovavca v Slov. Glasniku 1858. I. 158 v dopisu iz Rožeka, ki obsega samo prvih deset verzov, se ne loči od Majarjevega zapisa, ražen v tek malenkostih: 4 erdečo — 6] Ga je že vse veselo — 10 Šentjurna. Tam se pristavlja ta opomnja: »Tako prepevajo na predvečer (sv. Jurja) šentjurjevci in zvončljajo oa hiše do hiše, da vse cinglja.
Vsak gospodar, vsaka gospodinja jim ima pripravljeno darilo: jajec, moke, zabele ali drugega kaj. Bog prenesi, jih od hiše odgnati: ?iesreča za nesrečo bi pri- dervila nad njo.<
4998. Zapisal Fr. Eller. — Iz *Letopisa slov. Matice* 1888., str. 134,
kjer jo je priobčil v spisu -»Slov. narodne vrače in prazne vere* Ivan Navrati l .
III.— I. Pesmi obredne B. 4999, 5000, 5001, 5002. 141
4999.
(Iz Lešan v Rožu.)
Sveti Marka, Marka, Pa potrka že na duri, duri:
Koj pred durmi darka, darka! 5 Eno hlačo ma žele-, zelenć, Sveti Šentjurij, Jurij Uno pa rume-, rumenć itd.
Kako praznujejo sv. Jurij a na Štajerskem.
5000.
(Od Mure.)
Na Jurjevo si mladi fantje zberejo najlepšega dečka, ga lepo s cvetjem opletejo, tako, da ni mu viditi oblačila. Ta mladenič se veli vesnik ali zeleni Juri. Vodijo ga (štirje tovariši) po vaseh popevajoči:
Zelenega Jurja vodimo, Ježibabo zganjamo.
Maslo in jajca prosimo, Mladoletje trošimo.
Večkrat je vesnik tudi v beršljin oblečen. Tudi še poleg vesnika hodi rabolj. Rabolj pa ni v cvetje in zelene veje oblečen, ampak v slamo. Na zeleni trati se zeleni Juri in rabolj pri meta in mečeta. Zeleni Juri vsegdar premaga. Tudi v kožuh je rabolj oblečen. Brez dvombe je to vojska med zimo in poletjem.
5001.
(Laško.)
Vsako spomlad obvijejo na Jurjevo kojega moža vsega od glave do pete v bukovo zelenje, in ga sprevajajo po trgu pevajoči sledečo, vsakako pokvarjeno pesem :
Svetega Jurja vadimo, Bodi ti naš pomoćnik!
Za jajca, špeha prosimo. 5 svetem Jurji masa,
Sveti Juri orožnik, Je dobra kravja paša.
5002.
(Iz neimenovanega kraja.)
Ko se približa god sv. Jurja, obrača se mladina vsako jutro proti solnč- nemu vzhodu in popeva:
Pridi, sveti Juri, Pridi, sveti Marko,
Toplo nam zakuri! In nam speci jarko.
4999. Zapisa/ K. Pečnik. — Iz »Letopisa s/ov. Matice« 1888., str. 134, kjer jo je v spisu »S/ov. narodne vraže in prazne vere* priobčil Ivan Navrati/.
5000. Zapisa/ Davorin Trstenjak. — Iz njegovega spisa »M/ado/et/te igre S/ovencov kraj Mure* v »Novicah* XV. (1857.) 90 in Steiermark. Zeit- schrijt 1845., str. 104.
5001. Zapisat Ig. Orožen. — Iz ->Das v Bisthum und die Dicecese Lavant IV. 2, Dekanat Tiiffer 230* v »Pajekovih »Crtkah* str. 63. Srednje verze g/ej tudi spodaj v večernih mo/itvicah.
5002. Zapisa/ Da v. Trstenjak. — Iz S/ov. G/asnika VII. (1861) 80. Trstenjak pile v Novicah XXXVIII. (1880.J na str. u ladavicah to-le:
»Moj rajni dedec, ki so se rodili leta 1747., so mi pred 50 leti večkrat pravili: »Dečko! na svetu ni nič več veselo; vse lepe stare navade se opuščajo, zdaj uže celć Lada viče več popevat ne hodijo. Ko sem jaz mlad bil, so Ladavice Še hodile na Jurjevo od hiše do hiŠe popevat; najlepša dekleta so se lepo oblekla,
142 IH. — I. Pesmi obredne B. 5003, 5004.
Na Jurjevo, hitro po polnoči, fanti začnć z biČi pokati, pastirji pa v ro- gove trobiti, ker to, pre, copernice odganja. Žene na predvečer trgajo cvetlico, imenovano jurjevico, in jo kravam davajo, da bodo imele obilno mleka.
Na Jurjevo spuŠčajo navadno živino najpred na pašo. Fanti si naredijo lesen ključ in vrtaje v zemljo pojejo:
Sveti Juri, to 'maš ključ, Odpri nam nebesko luč!
5OO3.
(Od Ščavnice.)
Kadar smo na Jurjevo pervokrat gnali na pašo, smo pastirji pod gaber pokleknilt in molili:
Sveti Velko, brani mojobelko, Da 'de solnce peklo Sveti Češko, daj ji vime težko, 5 Ino maslo teklo! Sveti Juri, ti pa nam zakuri,
Jurij po potoku tuli. 5004.
(Od Notr. Bistrice.) Pastirji pojejo spomladi na paši to pesmico:
Jurij po potoku tuli Domu ne smć;
Z bćlim hlćbcem: 5 Če ga domu prinese,
Će ga pojć, Hišo vso raznese.
— *<*€ —
s cvetlicami okinčala, in povsod so jih radi poslušali.« — Jaz, takrat 10 let star fantič, sem se malo brigal za Ladavice, a ime sem si zapomnil, in veselilo me je sporočilo mojega staraga ateja, ko pozneje pri Vuku pod besedo »Ladavica* berem, da okoli Karlovca »djevojke kršćanske nakićene vjencima idu po vesima (?) u oči Džurdževa dne, a u varoŠu na Džurdžev dan od kuče do kuče i pjevaju.« Dobil sem od svojega nekdanjega učenca, prezgodaj umrlega, nadepolnega klerika Šimona Megle koŠček ladavičnih pesmic, a gotovo to ni plod narodne poezije, ker metrum uže opominja na umetnega črednika pesme. Utegnil jo je kak šol- mašter zložiti, a zadržaj pesmi nam barem nekaj razjasnuje, kaj so Ladavice bile. Pesem se glasi ovako:
Oj Lada, Lada, mila Lada! Masla si nam ti pri nesla,
Mi te dnes reŠujemo. Ćeli svet je rožencvet
Tvojega godu vesele, Solnce si nam omladila
Tebi v čast popevamo. 10 Da že začne toplo gret,
5 Oj Lada, Lada, mila Lada, Oj Lada, Lada, mila Lada,
Mi te rade imamo. Tebi čemo hvalo pet.
(Trstenjak potem primerja, kje in kako se Lada sicer pri Slovanih nahaja in kaj vse utegne pomeniti.) Pod crto stoji ta opomnja:
»Šimon Megla je bil rojen v fari sv. Marjete na dolenjem Dravskem polji, in je imel prepis pesem rajnega tamošnjega šolmeštra Kozarja, ki je v visoki starosti umri. Ta je za kolednike pesmi zlagal; brž ko ne je gori postavljena tudi iz njegovega peresa, in utegnile so za njega ob Jurjevem Ladavice Še pohaj ati v vaši.«
5003. Zapisa/ D&v ori n Trstenjak. — Iz »Novic* XVI, (1858.) 20 s kfer pristavlja, da spominja Velko na Velesa, češko pa na Čeh, kakor se kraj Mure ve/i Živinski pastir,
5004. Zapisa/ Ivan Bile; priobčil Ivan Navratil. — Iz »letopisa s/ov. Matice« 1888., str, 133 v spisu »Slovenske narodne vraže in prazne vere<. »Kaj znači ,be'li lilebec* , tega ne zna zdaj živ krst«.
Opomnja. Tudi za /uri/evo se poje več pesmi, katerih ne moremo šteti med narodne, Afed njimi na ha jamo n. pr, cerkveno » Veseli vilaž naj cveteti* (v
III. — I. Pesmi obredne B. 5005. 143
Hoglavje II.
Ivanjske pesmi.
Vabilo na kres. 5005.
(Iz Bereče vaši, suhorske župnije v Belih Kranjcih.)
Dandanes pojo te pesmi, ko so se kresnice vsele h krešu. Da nekdaj ni bilo tako, kaže njih vsebina. Od kresa v vas je predaleČ. Gotovo so jih prej pele neke kresnice ali kresniki po vaši v tem, ko so drugi ogenj zanetili in podkurili.
Oj Ive, k nam na kres! Da b'ste z nami kresovali,
Saj ste s'noči obećali, Oj Ive, k nam na kres.
Majarjevi CP. str. 143 — 14J), pa tudi pesmi, kijih v resniciali, kakor vsaj slutim, najbri pojo šenljurfevci ali sv. Jurija koledniki. K tem zadnjim spada zlasti tista, ki jo je deloma objavil Pa jek v Crtica h str. 63 in se začenja *IIodi, hodi, sveti /uri*. Jaz imam še dvoje drugih zapisov. Eden je iz *Novic* II. (1844.). 65, drugi v zbirke Marije Setščak iz SredišČa, kjer pa letnica 1844. že deloma kace na to, da je prepisan iz »Novic* (v resnici ni mnogo razlike med obema tekstoma) in pa zapis od Sv. Jurija na Sčavnici, ki tudi ne kate prav narodnega lica. Kot vzorec *kolednice* o sv. Jurju podajem listo, ki jo je na KrŠkem za Navratila zapisat Jertiej Ravnikar l. 1888. *Pozno v noČ pred sv.Jurijem ali po polnoči — piše Ravnikar — pridejo neznani mozki (pevci) iz bližnje okolice v Krško ter pred hišami (okni) prepevajo razne pesmi sv. Juri ju na čast. Jedno sem Čul in nato zapisah:
Dober večer Bog vam dej, 15 Prav': »Vedi to, Deoklecijan,
To mi voščimo najpoprej; Da jaz sem tudi kristjan!«
Potlej borno še naprej _ ..
Od sv. Jurja zapeli kej. ^sar se pa razsrdi.
J Ves togoten zaknči:
5 Sv. Jur* je bil bogat graščak, »Izderi rabelj ven svoj meč,
Zraven pa srčan vojak, 20 Odsekaj Jurju glavo prečU
Cesarja je služu prav z vestu, „ L . .
Tavženkrat bolj pa še Bogu. ^ SC V l Z ! aj VCSe \- •
Gor v nebesih z angeljci.
Bil je cesar Deoklecijan Prosi tud' za vas Boga,
10 Krvoločen in teran; Naj vam to potrebno da.
Ukazal je, da vsak kristjan ^ . v . _
Mora bit' ob glavo djan. 2 5 £" vas ostane Y? čni Bu S' L
Z nami pa porajza sveti Duh,
Svet Jur se ni vstrašil tega, Pri vas ostane večni Bug,
Še sam k cesarju se poda, Z nami pa rajža sveti Duh.
Potem še dostavijo:
Oče po lojtri lezejo, Mati po hiŠi diŠejo
30 Pa nam Špeha režejo: In nam jajca išejo.
Gospodarji jim dajo vina, gospodinje pa jajec. Doma potem napravijo »ocvrto jed«.
Namesto zadnje strofe je slišal Iv. Lapajne:
Mati že po lojtrici lezejo, OČe že s ključkom rožljajo,
Nam gvišno špeha režejo : Nam gotovo vinca dajo.
(Letopis slov. Matice 1888., str. 134.) V tej pesmi je naroden samo okvir (w. 1—4, 25—32).
5005. Zapisal Janko Barlč. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pripisana ta le melodija:
144
III. — I. Pesmi obredne B. 5006, 5007.
5006. (Iz Drašič.)
A. [Moškemu:]
Hodi, I. (Ivan), k nam na
kres! Snuči si nam ćbečal, Da boš z nami krćsoval; Hodi, Ivan, k nam na kres! 5 Sej nam nisi stari dedc, Da bi duma peki hlebc: Hodi, Ivan, k nam na kres, K nam na kres!
B. [Ženski:]
Hodi, I. (Bara), k nam na
kres! Snuči si nam ćbečala, Da boš z nami kresovala; Hodi, Bara, k nam na kres! 5 Sej nam nisi stara baba, Da bi duma varovala: Hodi, Bara, k nam na kres, K nam na kres!
5007.
(Iz Rosalnic.)
RosavniČke kresnice se vračajo, obhodivŠi vse hiše po vaši, h krešu, pa popevajo ondi, vabeč dečake in dekliČe na kres, tako:
A. [Moškemu:]
Oj Ive, k nam na kres! Snoči si nam obččal, Da boš z nami kres6val; Oj Ive, k nam na kres! 5 Saj nisi stari dede; Da bi doma pekel hlebe: Oj Ive, k nam na kres.
B. [Ženski:]
Oj Bara, k nam na kres! Snoči si nam obečala, Da boš z nami kresovala; Oj Bara, k nam na kres! 5 Saj nisi stara baba, Da boš doma varovala: Oj Bara, k nam na kres!
Tako zovejo vse dečake in dekliČe po vrsti.
^^m
A-
+
t
S
£
oj
r;
v*t
? — *~
I - ve, k nam na kres! Saj ste s'no-či
M J I ! I * * , ^
I h
v — v
f.—^=W—i
V=
1
IEES
- =&=&
tv-^-j-
■0.
S h 1 S K-r F^-N — I -i •
— f — # — *-^?=l_ £_ — t — l t ,■
?
■I — I-
m
Da b'ste zna-mi kre • so - va - li,
Oj
± £ J* J
I - ve, k nam na kres!
t
v«=*-
t=t
t
]
5006. Zapisa/ J. Zabukovec /. 1892., koie bil kaplari metliški. — Iz nje- govega rokopisašt. /. Pri I. se imenuje fant ali de&lica, ki se vabila na kresovanje.
5007. Zapisal Anton Navrati 1. — Priobčil Ivan Navratil v *Kresu« VI. (1886.) 354, kjer pribominja, da so tako kakor v Rosalnicah popevale kres- nice tudi na Šolarežu ao l. 188$.
III. — I. Pesmi obredne B. 5008, 5009, 5010, 5011. 145
5008.
(Iz Kaplišč, podzemeljske župnije v Belih Kranjcih.)
Oj Marička, k nam na kres, [Moškemu:]
Ki si s'noči obečala, Nis{ nisi stafi ded
Da boš z nami kresovala! Da bJ doma kd hlebec
Nisi, nisi stara baba, r
5 Da bi doma varovala.
5009.
(Iz Omote in Stranske vaši v Belih Kranjcih.)
Hodi k nam na kres! Mare 1 ) leži ko gnila mrha,
Hruška stoji suha od vrha, Hodi k nam na kres! ! ) Ime deklice, katero pozivaj o na kresovanje.
5010.
(Iz Suhorja.)
A. B. a. [Moškim:]
O Ive 1 ), k nam na kres! Le sem, le sem, fantiči,
Saj mi nisi stari dedec, Na le-to staro igrišče,
Da bi doma pekel hlebec, Ki smo se lani igrali,
O Ive, k nam na kres! Pa bi se radi i letos!
B. b. [Ženskim:]
Le sem, le sem, dekliči,
Na le-to staro igrišče,
Ki smo se lani igrali,
Pa bi se radi i letos! f ) Ime tistega, ki ga zovejo.
5011.
(Iz Zamladinca.)
Oj simoj, simoj, devojke, Onak smo k meši šetale,
Na ovo vlajnsko igrišče, 'Se okol klecal klečale, Gde smo se vlani igrale, 10 Na niže čisla spuščale,
Zelenu travu teptale, Pobožno Boga molile.
5 Ćrlene ruže trgale. A Bog nam budi na pomoč
Ž njih smo si venke vijale, I mati mila Marija! Na glavu smo je metale.
5008. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa.
5009. Zapisal Janko Barle. — Iz »2)om in Sveta« VIII. (1895 .J na platnicah št. 12. V rokopisu Barletovem, ki ga je posla/ meni, manjka prvi verz in se pile še to drugačt : hruška, suha, gnjila.
5010. Zapisal Anton Žlogar. — Iz zbirke niegove, ki jo hrani Matica.
5011. Zapisa/ Jožef pl. Šatrak. — Priobčil M. Va/javec v S/ov. G/as- niku 1866 str. 403. Primerjaj št. 5033 in 5034.
10
146 III.— I. Pesmi obredne B. 5012, 5013, 5014.
Pesmi, ki se pojo h krešu grede.
Lepi Ive kres nalaže. 5012.
(Iz Drašič.) Zunaj vaši so preje zakurili kres, a ko so Šli h krešu, so popevali tako:
Dober večer, vsi kresniki, Lepi Ive kres nalaže,
Vsi kresniki in kresnice! Z eno roko kres nalaže,
5 I s to drugo venčec vije.
5013-
(Okoli Križevcev.)
Lćp nam Ivo kres nalaže »Hodi, Ivan, na večerju!«
Na Ivajnsko na večerje: »»Večerjajte, ne čekajte!
- Oj Lado, Lado, oj Ivo Divojke su v kolo došle,
Lado! 10 Vse divojke i snašice:
Z desnum rukum kres nalaže, Ja jim moram nadigrati,
5 Z levum rukum šaltvum igra. Nadigrati, nadplesati ! Njega majka domom zvala:
«€
Pesmi, ki se pojo pri krešu.
Brat in sestra. 5014.
(Iz Drašič.) Ko so prišli h krešu, so peli kot prvo to le pesem:
Na gorici ogenj gori, Detel ga prerašča.
Detel ga prerašča. »Oj sestrica, lepa si mi,
Okol ognja lepoj kolo, Detel ga prerašča:
Detel ga prerašča, 15 Bila si bi lepa gliha! 5 Devojačko i junačko, Detel ga prerašča.«
Detel ga prerašča. »Ne govori, bratec, toga,
V kolu mi je brat sestrica, Detel ga prerašča:
Detel ga prerašča. Od ljudi je presramota,
Bratec kolo sponehuje, 20 Detel ga prerašča, 10 Detel ga prerašča: Od Boga je pregrehota!
Sestrica ga pogleduje, Detel ga prerašča.«
501a. Zapisa/ Janko Barle /. i8go. pri neki zelo stari ženici (do osem- deset let je bila stara in že na pol oslepela), katera je slovela nekdaj ne le kot najbolja kresnica, nego tudi kot najbolja narodna pevka v obče. — Iz nfegovega rokopisa. Prim. v jurijevcah št. 4g8^.
5013. Zaptsal Ivan Kukuljević. — Iz njegovih NP. str. 256. »Oj Lado Lado, oj Ivo Lado« se pripeva 4. verza dalje za vsako vrsto.
5014. Zapisal Janko Barle; pevki glej opomnjo pri prvi kresni iz Drašič (št. $012). — Iz Barletovega rokopisa; »sponehuje = ustavlja«.
III. — L Pesmi obredne B. 5015, 5016, 5017, 5018.
147
Oj tičica vijoglavka, Ne zobli mi vinogradka, Ar ja imam braca lapca, Koji tebe oče j uloviti, 5 Juloviti, daleko odnesti: U Požegu, gdč mi jognjec
gori,
5015.
(Iz Vrbovca.)
Nad ognjecom kolo igra, V onem kolu brat sestrica. Brat sestricu, pogleduje: 10 »Aj sestrica, lčpa ti si! Da mi imaš crne joči, Jošče bi mi lepša bila!«
5016.
(Iz Varažd. Toplic.)
Oj tičica vijoglavka, Ne zobli mi vinogradka, Ar ja imam braca lovca, Koj te oće juloviti, 5 Juloviti i odnesti: U Požegu, beli varoš, Gde mi Žarki jognjec gori,
Nad ognjecom kolo igra, V onem kolu brat sestrica. 10 Brat sestricu pogleduje: »Aj sestrica, liepa ti si! Da mi imaš crne joči, Jošće bi mi lepša bila.«
5017-
(Zagorska iz okolice
Pasel se je pisan jelen, On je pašuć Boga molil: 10 Daj mi, Bože, zlate roge, Da bom mogel čemu g&ru, 5 Černu g&ru prevernoti, Da bom videl pod Karlovec ! Pod Korio vcom kolo igra, 15 Vu tom kolu vagenj gori,
8v. Križa.)
Okol vognja brat z sestricoj : »Ma sestrica, kak si lepa! Da si nesmo, kaj si jesmo, Ti bi bila luba moja!« »»Ala, bratec, naj mi biti, Naj misliti, govoriti: To bi bilo pregrehota, PregrehotA i veliki!««
5018.
(Iz Vrbovca.)
Bratec kosi zelenu livadu, »Oj sestrica prebčloga lica,
Sestrica mu ručka donašaJa. 5 Da bi mene Bogom dano bilo, Bratec ručka, sestrica se Ti bi bila draga luba moja!«
hmiva: »»Naj ti, bratec, toga govo- riti!
5015. Zapisa/ R. Ferd. Plohi. — Iz njegove zbirke HNP. 58; lapca = hlapca.
5016. Zapisa/ Fr. Kuhač. — Iz njegovi/i JužnosL nar.popev. II št. 707, kjer je tudi nabev.
5017. Zapisa/ Ivan Kukuijević. — Iz njegove zbirke, str. 223., kjer se nahaja ta opomnja: »Ovu pčsmu s/ušao sam od jedne /špe se/jakinje, da čuo
ponajprie u Zagorju sasvim raz/ošno izgovarati ć.« Iz Kukuljevića jo ima tudi Kuhač, ki podaje njeno me/odijo v svoji zbirki I. Št. 4.
5018. Zapisa/ R. Ferd. Plohi. — Iz njegove zbirke HNP. I 41—42.
10*
148 DL— I. Pesmi obredne B. 5019, 5020, 5021.
edna nas je majka porodila, Jedne su nas prsi odojile: ^edna nas je krvca polčjala, Bratec dragi, grčhota bi 10 jedna nas je zibka odzibala, bila!««
Sv. Janez Krstnik. 5019.
(Zagorska.)
Ivan se šeće po zlatom mostu, »Kak ti bom kćrstil to malo Ivan ma, Ivan zlato zlamenje. dete,
Za njim pohaja deva Marija, Kak ti bom kćrstil, sam kćr- Na rokah nosi to malo dete: šen nisem?«
5 »Kćrsti mi, Ivan, to malo »Kak mujočemoimezazvati?
dete!« Ime naj mu bo te svekli me- sec!«
5020.
(Iz Drašič.) Ko so prišli h krešu,, so peli kot drugo to-le pesem:
Ivan se seče po zlatom mostu: Na Ivanje je zlat na zlat menjak. Krsti mi Ivan, sinka mojega: Na Ivanje je zlat na zlat menjak. 5 Kako bom krstil, imena mu ne znam ; Na Ivanje je zlat na zlat menjak. Nadenite mu to mrkvo nočko. Na Ivanje je zlat na zlat menjak.
5021.
(Iz Gradca v podzemeljski župniji.)
Oj Janez, oj Janez, gospod in Šentjanž! Oj svetega Šentjanža svetnika božjega, K* v pušćavi je prebival tri in trideset let! Njegova spiža bila to prosto korenje,
5019. Zapisa/ Ivan Kukuljević. — Iz njegovih »Pčsmi* 220. Drugi verz se poje za vsako vrsto.
5020. Zapisa/ Janko Barle; pevki g/ej opomnjo pri prvi kresni iz Drašič (št. 5012). — Iz Bar/e tove ga rokopisa, > Nisem moge/ pozvedeti, kaj po- meni sodeva vrstica. ,Menjak* — rek/a mi je Zenica — je ,imenitna nuč (noČ) sv* Janeza. Sinek, katerega Ivan krsti, je mrkva (mrka, temna) noč'.«
5021. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegove rokopisne zbirke, kijo hranim jaz, — Pesem se poje kot »kresna*. Natisniijo je Bar/e v »Dom in Svetu* VIII
(i8g§.) na p/atnicah št, 13 (3), kjer pristavlja, da je podobna nas/ednji metliški ter izraša pravo mnenje: »Ta pesem je z/ožena po /egendi svetem Janezu Krstniku. Sodeč po meri in jeziku, ni se rodi/a med Be/imi Kranjci (tako sodi tudi I, Navrati/, g/. nastopno pesem), marveč je priroma/a iz Gornje Kranjske (bodisi od Dolenjcev, Krajinčanov a/i Gorenjcev)*. Natisek v »Dom in Svetu* se /oči od zgoranjega natiska v tem: 2 svetnika] Krsni ka — 3 K' v] V — 5 tri in trideset let] let trideset in tri — 4 spiža] jed — 5 p'jača] pit — 6 žejin — 8 Njegova odeja] Odeja mu je — 9 Njegove sosede] Sosede so mu] — Oj kak* bom dete] Kako bom Janez — 13 bil] sam — 23, 24 manjka.
III. — I. Pesmi obredne B. 5022. ) 49
5 Njegova p'jača bila ta rosa juternja. Če zjutraj je zamudil, je cei' dan žejen bil. Njegova postelj bila ta trda škalica, Njegova odeja bila zelena vejica. Njegove sosede bile nebeske zvezdice, 10 Njegova ljuba bila nebeska lunica.
Na to so pripeljali to dete Jezusa.
»Oj krsti ti to dete, to dete majheno!«
»»Oj kak' bom dete krstil, ker nisem krščen bil?««
»Oj ti si Janez krščen v telesu maternem.«
15 »»Oj kak' sem Janez krščen, ker botrov ne poznam?«« »Tvoj boter je od onod, kjer solnce gori gre, Tvoja botra je od onod, kjer solnce doli gre.« Na to so priletela bela golobca dva; Ta prvi je donesel srebrno kantico,
20 Ta drugi je donesel to belo rutico. Potem Janez krščuje to dete Jezusa V imen* Boga Očeta, Sina, svet'ga Duha. Oj Janez, oj Janez, gospod in Šentjanž, Oj svetega Šentjanža svetnika božjega!
5022.
(Iz Metlike.)
O Janez, o Janez, 15 »Krsti, Janez, dete
Preljubi svet* Šentjanž! To dete majheno U
Presvetega Šertfjanža, »»K&ko ga bom krstil,
Krstnika božjega! Ker nisem krščen sam?««
5 V puščavah je prebival »0 Janez, ti si krščen
V tri in tridesetem lćt\ 20 V telesi maternem :
Njegova postelja bila Tvoja botra je bila
Je trda škalica. Sveta Veronika,
Njegova jed je bila Tvoj boter bil od tamkaj
10 Oj prapro korenjć. Kjer sonce doli gre!«
Njegova pft je bila 25 Na to sta priletela
Oj rana r6sica: Bela goloba dva:
Rosico je zamudil, Prvi je prinesel
Je cei dan žejen bil. Gorečo svečico,
5022. Zapisat Ivan Navrati l /. 1849. — Iz Kresa VI (1886.), 353; prviČ joje razglasil zapisovavec L 1849. v » Vedežu*, popravivši tatn neka; malega po te- danji slovnici in tisavi. Vzgoranjem natisku se je držat bolj : izvirne govorice, vendat pisal lj in nj, aasi ga Beli Kranjci ne poznaio. Ker nima ta pesem iste mere, kakor druge kresne, ki se po nji strinjajo z južnoslovanskimi, sklepa Navratil na str. 357. prav, da je mlajša in da se ni rodila med Bclimi, ampak med Čfnimi Kranjci (bodi si Dolenjci, KrajinČani ali pa Gorenjci). » Glagol opo- točiti se (tudi spotćčiti se, potćčiti se), ki se popeva v završku, predno od- hajajo kresnice izpred hiše, rabi Metličanom in okoličanom za pomen ,oditi% ,odpraviti se* samo v teh pesmih (str. 358).
150
III. — I. Pesmi obredne B. 5023, 5024.
Drugi je prinesel 30 Srebrno kangelco. »Zdaj te krstim, dete, V imen' Boga Očeta Sina, svet'ga Duha!«
5023.
(Iz Metlike
O Janez, o Janez, Preljubi svet* Šentjanž! Preljubega Šentjanža, Krsnika božjega! 5 »O krsti ti to dete, Dete majheno!« »»O kako ga bom krstil, Ko sam krščen nisem bil?«« »0 Janez, ti si krščen 10 V telesi maternem. Tvoja botra je bila Sveta Veronika, Tvoj boter je od ondi, Kjer sonce doli gre!«
Mi se od vas opotočimo, 35 Vas pa Bogu izročimo : Daj Bog, Marija, daj dobro
leto!
25
.)
Vsaka trta vedro vina, Grebenica tri, četiri! Daj Jim Bog, Marija, Daj Jim dobro lćto!
Vsaki snopek po kopljćnik, Rastavica tri, četiri!
.Daj Daj
im Bog, Marija, im dobro letino!
30
15
Daj Daj
im Bog, Marija, im dobro lćto!
Nat6 sta priletela Dva bela goloba: Ta prvi je prinesel Gorečo svečico, Ta drugi je prinesel Srebrno kangelco.
20
Da b' jim rodilo žitno polje, Žitno polje, vinske gore! Daj Jim Bog, Marija, Daj Jim dobro lćto!
35
Daj Daj J
im Bog Marija, im dobro lćto!
Mi b'mo nocoj malo spale, Ker b'rrlo polje varovale!
5024.
(Iz Metlike.)
O Janez, o Janez, Preljubi svet* Šentjanž! Preljubega Šentjanža Krsnika božjega! 5 V puščavi je prebi val Tri in trideseti let. Rosico je zamudil, Je cei dan žejen bil.
Njegova postla bila 10 Ta trda škalica. Njegova odeja bila Ta crni oblak.
>0 krsti nam to dete, To dete majhino!« 15 »»O kako ga bom krstil, Ker jest sam kršen nis!««
5023. Zapisat Anton Navrati 1 /. 1886. — Iz Kresa VL (1886.) 152, 353. Zlo žena je iz tam objavljene stare (l. 1849. zapisane) met liske I (objavljene spodaj v oddelku -»Pesmi, ki se pojo prea hišami« pri pesmih iz Metltške fare) in iz Št. II. ; od te (prim. Št. $022) manjkajo verzi g — 14 in pa konec. Tu se je ćmokranjska beseda tamkaj (v. 14) že spremenila v belokranjsko ondi.
5024. Zapisat JanezZabukovec, — Iz njegovega rokopisa, kiga hranim jaz. *Poje se navadno za f>rejšnjo (III): »Bog daj, Bog daj dober večer, * HiŠni oče, hišna mati,« to je pred hišami, giej spodaj.
III. — I. Pesmi obredne B. 5025, 5026. 1 5 1
»0 Janez, ti si kršen 25 Ta prvi je perneso U maternim teles. Gorečo svečico,
Tvoja botra je bila Ta drugi je perneso
20 Sveta Veronika, Srebrno kangelco.
Tvoj boter je od ondi, Mi bmQ nocoj malo ,;
Kjer solnce doli gre.« 3Q Rer bomQ po J ]je varQ / aH
Na to sta priletela Mi se od njih poslovimo
Dva bela goloba: In jih Bogu izročimo.
5025.
(Kraška iz Devina.)
Oj Janez, Janez, svet Šent- Smo tamkej najšli Jezusa,
Janž! 20 Oj vsmilenega Jezusa. Prebival si v puščavi sam Oj Janez, Janez, svet Šent-
Ćrez tri in tridesetih let. Janž!
Za tvoje Živlenje nič ni bio Kaj Jezus pravi, govori:
5 Kakor praprotov koren. »Bi, Janez, mene kerstil ti?«
Oj Janez, Janez, svet Šent- Oj Janez, Janez, svet Šent-
Janž ! Janž !
Za tvojo postelco je bla 25 »»Kako ču krščovati te, Le sama siva skalica. Kosamšenisemkrščenbil!««
Oj Janez, Janez, svet Šent- Oj Janez, Janez, svet Šent-
Janž! Janž!
10 Za oblačilo nič ni bio Sdaj Janez Jezusa krsti,
Kakor medvedja kožica. Kaj njemu Jezus govori?
Oj Janez, Janez, svet Šent- 30 Oj Janez, Janez, svet Šent-
Janž! Janž!
Se Janez vzdigne in mi gre »Kerstim te v imenu Očeta,
Oj proti vodi Jordani. Sinu in svetega Duha,
15 Oj Janez, Janez, svet Šent- Sdaj sva kerščena obadva!«
Tanž'
J ' Bod' hvalen Jezus prav lepo !
Kedar smo prišli ta k vodi, 35 Oj Janez, Janez, svet Šent- K globokej vodi Jordani, Janž,
Oj Janez, Janez, svet Šent- Oj prosi za nas pri Bogu!
Janž!
5026.
(Iz Ihana.)
Janez ja v puščav' prebivu V&jstro pokoro ja devu,
Tri jn enontrideset let; Des' ja biv pravičn' na svet'.
5025. Zapisal Mat. Majar. — Iz CP. 148—149. -»Poje se tudi v Gori- čanah v ziljski dolinu*
5026. Zapisal Anton Breznik; pela stara Kajžnica. — Iz njegove zkirke II. 8.
152
III. — I. Pesmi obredne B. 5027, 5028.
5 Postla ja n-Lgova biva Trda škal'ca, Vadeja ja ivagova biva Koža kamelna, Špiža ja m»gova biva 10 Korenine prapretne, P'jača ja ivagova biva
Ros'ca ju trajna:
Če jo ja zutri zamudu,
Cev dan ja žej^n biv.
15 Kar bote pil' in j'Bdl'L, Vse v imen'L Jež-LŠa, V imćn' svet'gd Šentjanža, T'ga jogra božiga!
»Jelena ziblje Jezusa.« 5027.
(Iz Drašič.) Pri krešu so peli v starejši dobi kot tretjo pesem to-le:
Jelena ziblje Jezusa, »Dajte, Jelena, Jezusa!
Na sredi polja ravnoga. Cimo mu kupit štumfeke,
Zlata je zibka škrabača, Cimo mu kupit srebrn pas!«
Začuli so jo Židovi, Ne da Jelena Jezusa. 5 Tekli so hitro k Jelenoj :
»
Žbelica mi leti čez goro.
5028.
(Iz Bereče vaši suhorske župnije.) Ko se vsi zbero, pojo sledeče pesmi:
«
Žbelica mi leti čez goro, Lepa je roža Marija!
Sestala je očeta svoj 'ga, Lepa je roža Marija! 5 Ona je milo prašala: Lepa je roža Marija!
»Ste li videli rožo rumeno?
Lepa je roža Marija! Bila je, bila, pa je ni, 10 Lepa je roža Marija! Zvenila, zvenila davne dni.«
Lepa jo roža Marija!
Potem pojo pri krešu razne druge pesmi, nekatere tudi cerkvene. Ko je to gotovo, gredo okrog v vinogradu, na polje in v vas pred hiše. kjer popevajo druge pesmi (objavljene spodaj).
5027. Zapisa/ JankoBarle; pevki g/ej opomnjo pri prvi kresni iz Drašič (št. 5012). — Iz Barletovega rokopisa. Primerjaj Št. 442—44$ in št. 4Q7$.
Pesem se poie po tej melodiji: PoČasi.
mmm
Je • le - na zib-lje Je - zu - sa
Je-le-na zib-lje Je-zu-sa.
J J. J 1 h r* ,_i i , 1
TI
5028. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. G/ede vsebine primerjaj št. 1181— 1183.
III. — I. Pesmi obredne B. 5029, 5030, 5031, 5032.
153
Zoper tište, ki nečejo v kolo.
5029.
(Iz Zamladinca.)
Svibje, vibje polegalo. Na koga se nalegalo? Na one lene junake, Koji neču naše kolo, 5 Naše kolo pohoditi, Pohoditi, potancati, Potancati, razigrati.
Svibje vibje polegalo, Na koga se nalegalo? 10 Na one lene devojke. Koje neču naše kolo, Naše kolo pohoditi, Pohoditi, potancati, Potancati, razigrati.
Kaj mi mari za žolte čizme!
5030.
(Iz Zamladinca.)
Draga Jela kolo vodi Po pijacu križevačkom. Za njom majka tiho hodi: »Hodi dimov, hćerke Jelek.« » »Vera nejdem, stara majka: Stoprem smo se razigrale, Na da bi se rasajale!««
»Praše ti se žute čizme.« »»Naj se praše žute čizme!
10 Meni majka druge kupi Za mu škodu križevaču. Ako ne bu, kaj to na nju? Meni ne bu nikaj za nju, Makar pojdem se mar za
— nju.(?)
«<
Kruhu boš pekarica, vinu krčmarica.
5031-
(Iz Zamladinca.)
Lepoj Tomi kolo igra, Vu dolini zelenini. Toma ima verne sluge, Verne sluge domišlene. 5 Vrane konje osedlaju, Osedlaju, obuzdaju. Sede Toma na jednoga, Sede Kata na drugoga. Onak jašu malo dalje,
10 Nju zapita lepi Toma: »Gde kaj vidiš, lepa Kata?« »»Ja ne vidim nigde nikaj, Samo jedne lepe grade.«« »Ako budeš dobra, Kata,
15 Ondu budeš ključarica, Belem kruhem filjarica, Rusem vincem krčmarica.«
«
»Lepi Gjuro šaltvu igra.
5032.
(Iz Zamladinca.)
Lepoj Gjuroj šaltvu igra, Nazabral je svatov dosta,
Šaltvu igra, svate zbira. Vnogo dosta — sedemdeset.
5029. Zapisat Jožef pl. Šatrak. — Priobčil Mat. Valjavec v Slov. Glas- niku 1866,, str. 328 (u.).
5030. Zapisat Jož ef pl. Šatrak. — Priobčil Mat. Valjavec v Slov. Glas- niku 1866., str. p8 (10.). »Jelek = Jela; tvorka ek za ženska imena se tudi po Varaždinu dostikrat sliši*; rasajale =* razhajale.
5031. Zapisat Jožef pl. Šatrak. — Priobčil Mat. Valjavec v Slov. Glas- niku 1866., str. 291 (8.).
503a. Zapisat Jožef pl. Šatrak. — Priobčil M. Valjavec v Slov. Glas- niku 1866., str. 2gi (9).
154 III. —I. Pesmi obredne B. 5033, 5034.
5 Još ih fali oni' sedem, Nit su prele, nit su tkale,
Oni* sedem muzikašov, Nit su tkale, nit su svele,
Muzikašov, trumbetašov. Nit na domu čuvarice,
Onak išli po devojku, Nit na polju težačice,
Po devojku Medjimorku. 15 Nit na vrtu plevačice,
10 Medjimorke zle devojke: Nit vu gori pastirice,
Neg vu fladu počivale.
»Oj zelena šipkovina!« 5033-
(Iz Zamladinca.)
Oj zelena šipkovina, Da te hoču spotrgati,
Ne rasti mi blizu puta. Za partice nametati,
Blizu puta, blizu kola ! 15 Onak k meši pošetati,
Junaci se zagrozili, K rani meši majki bozi !
5 Da te hoču spotrgati, Qj zelena šipkovina,
Za klobuke nametati, Ne rasti mi b i izu puta>
Onak k meši pošetati, Blizu puta> blizu ko i a!
K rani meši majki bozi! 20 Snešice se zagrozile,
Oj zelena šipkovina, Da te hoču spotrgati,
10 Ne rasti mi blizu puta, Za pečice pometati,
Blizu puta, blizu kola! Onak k meši pošetati,
Devojke se zagrozile, K rani meši majki bozi!
»Pasu mi se, pasu tri zeleni pavi.«
5034-
(Iz Zamladinca.)
Pasu mi se, pasu tri pisani pavi, Pasu mi se, pasu 'se okolo grada. 'Se okolo grada perjiče im pada, Perjiče im pada, devojke je beru. 5 Devojke je beru, za partice meču, Za partice meču, onak k meši šeču.
Pasu mi se, pasu tri pisani pavi, Pasu mi se, pasu 'se okolo grada. 'Se okolo grada perjiče im pada, 10 Perjiče im pada, snešice je beru. Snešice je beru, za pečice meču, Za pečice meču, onak k meši šeču.
5033. Zapisat Jožefpl. Šatra k. — PriobČil M. Valjavec v Slov. Glas- niku i866. } str. 290 (Št. 5); za vsakim verzom se pripeva: Bog, Marija! Tam je ta le opomnja: »Parta, partica je pokrivalo, ki jo na glavi nosi/o samo de- kleta, dokler so device; ktera devištvo zapravi, ne srne več parte nositi. Ženske oženjene \ kterim se pravi sneha ali snešica, nosiio peče ali pečice.« Prim. št.5011.
5<>34- Zapisat Jožefpl. Šatra k. — Priobčil M. Valjavec v Slov. Glas- niku 1866. , str. 328 — 329 (i2.J.
III. — I. Pesmi obredne B. 5035, 5036, 5037, 5058.
155
> Zhajala nam svetla zvezda.«
5035-
(Iz Zbelave.)
Zhajala nam svitla zvizda, »»Poslal sem je po sestrici,
Po sestrici, po Dorici, K majki hodeć posla činit, 10 Posla činit, kresa kurit, Kresa kurit, krave dojit: Lipe ti su, šlarne ti su.««
Za lugemi zelenimi. Ni nam ono svitla zvizda, Neg nam ono Tomaševa, 5 Tomaševa mlada luba. >Tomaš, kupi žute čizme!«
Peljal bom te v Medžimurje.
5036.
(Topliška iz varažd. žup.)
Teče, teče Sava, Drava, Išče dalje luba moja! Ja si nejdem nikdar po njo, Ja si pošlem sve katane, 5 Sve katane vse zebrane, Vse zebrane same mlade.
Kak so blizu dohajali, S puškicami pocilali, Sabljicami pocilali,
10 Sabljicami pomahali, S ostrogami pocvenkali, Luba se je prestrašila.
»Neboj mi se, luba moja, Nebom t* peljal v čemu goru,
15 Neg te bodem v ravno polje, V ravno polje Medjimorje, Kud junaki v igru hode, Kud divojke v kolo hode.«
Lepa jela. 5<>37.
(Iz Cerkvišč.)
Zrasla mi je lepa jalva Na sred' polja širokega. Za to jalvo nihče ne zna, Nego jeden mladi junak. 5 Šeče se po ravnem polju. Sastala ga devojćica, Stala ga je poprašati: »Kam se šečeš, mladi junak?«
» » Ja se šečem jalve gledat. « « 10 »Kaj se šečeš jalve gledat! Jalva ti je povenila, Povenila, posahnila!«
Kada junak bliže pride, Jalva ne da vu se gledat 15 Od bliščobe vite jalve!
5038.
(Iz Adlešič.)
Junak sadil vito jalvo, Tri je leta ne obajde,
I už jalvo belo rožo. I četrto do jeseni.
5035. Zapisal Ivan Kukuljević. — Iz njegovih *Pismi* str. 250. Drugi verz se ponavlja za vsako vrstico.
5036. Zapisal Ivan Kukuljević. — Iz njegovih » Pesmi« str. 201.
5037. Zapisal Janko Bari I (febr. i88g.J, pela Meta Štubler. — Iz Bar- letove zbirke.
5038. Zapisal Ivan Šašelj. — Iz *Ljublf. Zvona* VII. (i88y.) $04.
156
III. — I. Pesmi obredne B. 5039, 5040.
5 Junak šeče jalve gledat, Sestala ga devojčica, Sestala ga, pitala ga: »Kam se šečeš mladi ju- nak?« » »Ja se šečem jalve gledat. « «
10 »Ne šeči se jalve gledat: Tvoja jalva posehnila, Tvoja roža povenila.« Junaku se ne vjeruje, Neg' on šeče jalve gledat.
15 Kad se dojde malo bliže,
Ne more se bliže dojti Od z visine vite jalve I belobe bele rože. Pod korenom Dunav bije,
20 Na vrhuncu sokol sedi, Sokol sedi, polje gledi, Gde mi lovki lovek love. Lovek love, košutico. Ni je ono košutica,
25 Neg' je ono devojčica Lepo belo i rumena, Lepo tanka i visoka!
Zadela se je ob dragega svetio sablo.
5039-
(Iz Zamladinca.)
Spravljajte se, devojčice, Sprek Dunaja na rožice, Se su rože spoteknule, Samo jedna zaostala; 5 Nju pitaju druge rože; »Kaj je tebi, lepoj roži, Kaj si tako zaostala?«
»»Malo sem se spozadela Za očkeve bele noge, 10 Za majkina bela krila, Za sestrine žute kite, Za bratove ostružice, Za ljubo ve svetle sable.««
Pesmi, ki se pojo od kresa grede.
Zorja prstan pogubila. 5040-
(Iz Drašič.) Ko so šli od kresa, so (prej) popevali kot prvo to le pesem:
Zorja prstan pogubila Maj vodo, maj goro, Maj temdrobnemkamenkom. Pošlji čačko, naj gre iskat 5 Maj vodo, maj goro, Maj tem drobnemkamenkom. Šel je iskat, ni ga našel
Maj vodo, maj goro,
Maj temdrobnemkamenkom.
10 Zorja prstan pogubila.
Pošlji majko, naj gre iskat, Šla je iskat ni ga našla.
Zorja prstan pogubila. Pošlji bratca, naj gre iskat, 15 Šel je iskat ni ga našel.
5039. Zapisat I. pl. Šatra k. — Priobčil M. Valjavec v Slov. Glasniku l. 1866., sir. 289.
5040. Zapisa! Janko Barle; pevki gle; opomnjo pri prvi kresni iz Drašič (št. $012). — Iz Barletovega rokopisa. Maj = med : Maj vodo, maj goro
- Maj tem drobnem kamenkom se ponavlja tudi v naslednjih stro/ah, kakor v
prvi, t. j. za vsakim verzom. Prim. zgoraj št. 1168 — ujo in št. 4986.
III. — I. Pesmi obredne B. 5041, 5042, 5043.
157
Zorja prstan pogubila. Pošlji sestro, naj gre iskat, Šla je iskat, ni ga našla.
Zorja prstan pogubila. 20 Pošlji dragog, naj gre iskat, Šel je iskat, našel ga je!
»Marija se rano 'staja.«
5041.
(Iz Drašič.) Ko so Šli od kresa, so peli prej drugo pesem to le:
Oj devojka, devojčica, Daj nam, Bože, dobro leto! Marija se rano 'staja, Rano 'staja i opravlja, 5 Ki se v naše polje spravlja: Naše polje obrodilo Z dobrim žitom i šenico, 'Saki snopek po kuplenik, Razstavica tri četiri!
10 Marija se rano 'staja, Rano staja i opravlja, Ki se v naše selo spravlja, Naše selo 'se veselo!
Marija se rano 'staja, 15 Rano staja i opravlja, Ki se v naše selo spravlja, Naše gore obrodile!
»Potočil Jezus zlatu jabuku.«
5042.
(Iz Zamladinca.)
Potočil JežuŠ zlatu jabuku, Lepo je ime Ježuš moj! Potočil ju je v naše kolo: Naše je kolo zdravo, veselo.
5 Potočil Ježuš zlatu jabuku, Potočil ju je v naše selo, Naše je selo zdravo veselo.
Potočil Ježuš zlatu jabuku, Potočil ju je v naše polje: 10 Naše je polje lepoj rodilo, Lepoj rodilo zlatom šenul-
kom, Š čim sealduju'sebožemeše,
'Se bože meše pod božim
krovom, Pod božim krovom, na bo-
žem stolu.
15 Potočil Ježuš zlatu jabuku, Potočil ju je v naše gore: Naše su gore lepoj rodile, Lepoj rodile rumenim vin- cem, Š čim se alduju 'se bože meše, 20 'Se bože meše pod božim
krovom, Pod božim krovom, na bo-
žem stolu.
Tri so ptice goro (morje) preletele.
5043-
(Iz Suhorja.)
Tri tičice, tri tičice Prva nosi, prva nosi
Morje obletele. Klasek od šenice.
5041. Zapisa/ Janko Barlč; pevki gle; opomnjo pri prvi kresni pesmi iz Drašič (št. 5012) . — Iz rokopisa Barletovega. Verz 2. se ponavlja za vsakim. — »Razstavica = četiri snopi skupaj.«
5042. Zapisat Jožefpl. Šatra k. — Priobčil M. Valjavec v Slov. Glas- niku 1866., str. 329 (14*); verz 2. se poje za vsako vrslico. Šenulka ali šenula = pšenica (toda samo v pesmi, v govoru se ne sliši).
5043. Zapisat Anton Zloga r. — Iz njegove zbirke, gora = vinska gora.
158
III. — I. Pesmi obredne B. 5044, 5045, 5046.
5 Da b' ga, Bog daj, da b' ga.
Bog daj,
V naše polje dela! Ona ga je, ona ga je
V naše polje dela: Naše polje, naše polje
10 Jako obrodilo.
Tri tičice, tri tičice Morje obletele. Druga nosi, druga nosi Jagodo od grozda. 15 De b' jo, Bog daj, de b' jo,
Bog daj,
V naše gore dela!
Ona ga je, ona ga je
V naše gore dela: Naše gore, naše gore
20 Jako obrodile.
Tri tičice, tri tičice Morje obletele. Tretja nosi, tretja nosi Zdravje i veselje. 25 Da b' ga, Bog daj, da b' ga,
Bog daj,
V naše selo dela! Ona ga je, ona ga je
V naše selo dela: Naše selo, naše selo
30 Zdravo i veselo.
5044-
(Iz Podzemlja.)
Tri tič'ce morje obletele, Prva nosi klasek od šenice : Dab ga, Bog dal, naše polje
dela, Naše polje lepo obrodilo! 5 Druga nosi vinsko jagodico.
Da b' jo, Bog dal, naše
gore dela, Naše gore lepo obrodile! Tretja nosi zdravje in veselje ; Da b* ga, Bog dal, naše
selo dela, 10 Naše selo zdravo in veselo !
5045.
(OdiVaraždina.)
Tri vtičice goru obletale, Sakanosi vu kljunuznamenje, Jedna nosi od pšenice klasa, Druga nosi od gorice lozu, 5 Tretja nosi zdravje i veselje. Koja nosi od pšenice klasa, Opalo nam vu to ravno polje, Daj nam, Bože, pšenice i
kruha!
Koja nosi od gorice lozu, 10 Opalo nam vu tu crnu goru, Daj nam, Bože, ta rumena
vinca! Koja nosi zdravje i veselje, Opalo nam vu te bele grade, Daj nam, Bože, zdravja i
veselja!
5046.
(Iz Vrbovca.)
Tri su tiče morje preletele: Druga nosi grozdek od lozice, Prva nosi zdravje i veselje, Trejta nosi lacu od šenice.
5044. Zapisa/ Janko Barle. — Iz *Slov. VeČernic* XLV. 114. Zapis v Šlebingerjevi zbirki (II. str. 21 — 22) izhaja od pevca, ki jo je bral v Večer- nicah; loči se v tem: 1 ptičke — 4 NaŠelDa bi.
5045. Zapisat Mat. Val jave c. — iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Valjavec jo je natisnil tudi v svojih Pripoveakah str. 313.
5046. Zapisat Rik. Ferd. Plohi. — Iz njegovih HNP. I. 72—73. Poje se po melodiji: Vozila se galija po morjtt. Kuhač IV. št. 1291.
III. — I. Pesmi obredne B. 5047, 5048, 5049. 159
5 Dragi Bože, da bi ova tica, Šaka loza vinca pol vederca !
Koja nosi zdravje i veselje, Dragi Bože, da bi ova tica,
Ostala pri nas: 15 Koja nosi lacu od šenice,
Naše selo zdravo i veselo! Ostala pri nas:
Dragi Bože, da bi ova tica, Da bi pole dobro obrodilo,
10 Koja nosi grozdek od lozice, Šaka laća dala pol vaganca,
Ostala pri nas: Naše selo zdravo i veselo! Da bi gora dobro obrodila,
»Sad mi gremo v goro više.«
5047-
(Belokranjska ix Adlešič.)
Grličica grkovala, Sad mi gremo v goro više,
Grkujuči zrnce brala. V goro više na obrše. Izrasla je žuta vrba, 10 V gori čemo vince piti
Pod njom raste lipa roža. Iz polička i sudička,
5 Tebe otje potrgati Lipo vince muško tela:
Junakovi na klobuke Požegnal ga dragi Jezus,
I deklički na iglice. Marija ga natočila.
Pesmi, ko se obhajajo vinogradi.
»Ne hodi vince iz gore.«
5048.
Iz Drašič.) Ko so Šle kresnice med vinogradi, 90 zapele to le pesem:
Ne hodi vince iz gore, Zlat križec v rokah nosijo,
Ćemo ti dati trgače! 5 S kim naše gore križajo,
Jezus po gori hodijo, Križaj jih Jezus, Marija!
Jezus po gori hodijo. 5°49-
(Iz Draiič )
Jezus, Marija po gori hodijo, 5 Nć hodi, vince, iz gore, Zlat križec v rokah nosijo, Čćmo ti dati rćzače,
Ki naše gore žegnajo: Ne hodi vince iz gore,
Žegnaj jih, žegnaj Bog, Marija! Čemo ti dati stavlače!
In tako naštevajo naprej vse vrste delavcev, ki i majo opraviti pri obde- lovanju trsja.
5047. Zapisa/ J. Šašelj. — Iz Slovana IV. (1887.J 18 j.
5048. Zapisa/ Janko Barle; pevki g/ej opomnjo pri prvi kresni iz Drašič. — Iz Bar/etovega rokopisa.
5049. Zapisa/ Janez Zabukovec /. 1892., ko je bi/ kap/an met/iški. Iz nfegovega rokopisa šL 7.
160
III.— I. Pesmi obredne B. 5050, 5051, 5052.
»
Kar sem koli sveta prošel.«
5050-
(Iz Bereče vaši suhoreke župnije.)
Ko odpojo, zbravši se pri krešu, več pesmi, najprej Žbelica mi leti čez goro (gl. Št. 5028), in tudi druge kresne in ćelo cerkvene pesmi, jih gre po trideset možkih in ženskih okrog trtja (vinogradov) in popevajo:
Kaj sem koli sveta prešel, Oj Marija vinogorska,
Lepa je roža Marija!
Nisem takšne rože našel,
Lepa je roža Marija!
5 Kot je roža Marija.
Lepa je roža Marija!
Od trtja gredo potem na polje.
Lepa je roža Marija! Z vincem si me napojila, 10 Lepa je roža Marija! In v nebesa dopustila, Lepa je roža Marija!
(Iz Adlešičev v Belih Kranjcih.)
Kar sem koli sveta prošel, 10 Žegnaj, žegnaj, o Marija
Take rož'ce nisem našel, Kot si rož'ca, o Marija. Žegnaj, žegnaj * o Marija, 5 Žitno polje, vinske gore — Oj ti naša rožica!
Kar sem koli loze prošel, Take tič'ce nisem našel, Kot si tič'ca, o Marija,
Žitno polje, vinske gore — Oj ti naša tičica!
Kar sem koli gore prošel, Take trte nisem našel, 15 Kot si trta, o Marija. Žegnaj, žegnaj, o Marija Žitno polje, vinske gore — Oj ti naša trtica.
5052.
(Iz Geršič, podzemeljske župnije v Belih Kranjcih.)
Kar sem koli sveta prošel, Kar sem koli vaši prošel,
Take njive nisem našel, Kot je njiva Marija. Oj Marija vinogorska 5 Nas je z vincem napojila, Nam nebesa zadobila.
Kar sem koli vrtov prošel, Take rože nisem našel, Kot je roža Marija. 10 Oj Marija vinogorska Nas je z vincem napojila, Nam nebesa zadobila.
Take biše nisem našel, 15 Kot je hiša Marija. Oj Marija vinogorska Nas je z vincem napojila, Nam nebesa zadobila.
Kar sem koli gore prošel, 20 Take trte nisem našel, Kot je trta Marija. Oj Marija vinogorska, Nas je z vincem napojila, Nam nebesa zadobila.
5050. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa.
5051. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa, 505a. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa.
III. — I. Pesmi obredne B. 5053, 5054, 5055.
161
20
5<>53
(Iz Krasinca
Karkoli sem sveta prošel, Tak've gospe nisem našel, God je gospa o Marija, O Marija vinogorska. 5 Žegnaj, žegnaj, o Marija, Žitno polje, vinske gore!
Kajkoli sem polja prošel, Takve rože nisem našel, God je roža o Marija, 10 O Marija vinogorska. Žegnaj, žegnaj, o Marija, Žitno polje, vinske gore!
Kajkoli sem gore prošel, Takve trte nisem našel, 15 God je trta o Marija, 30
25
.)
O Marija vinogorska. Žegnaj, žegnaj, o Marija, Žitno polje, vinske gore!
Kajkoli sem gozda prošel, Takve tiče nisem našel, God je tica o Marija, O Marija vinogorska. Žegnaj, žegnaj, o Marija, Žitno polje, vinske gore!
Kajkoli sem vode prošel, Takve ribe nisem našel, God je riba o Marija, O Marija vinogorska. Žegnaj, žegnaj, o Marija, Žitno polje, vinske gore!
Jezus je sadil vinograd. 5<>54.
(Iz Adlešić v Belih Kranjcih.)
Jezus je sadil vinograd. S kim ga je sadil? S svojo preljubo materjo, Ljubo devico Marijo.
5 Jezus je vezal vinograd. S kim ga je vćzal?
S svojo preljubo materjo, Ljubo devico Marijo.
Jezus je kopal vinograd. 10 S kim ga je kopal? S svojo preljubo materjo, Ljubo devico Marijo.
Pesmi, ko se obhaja polje.
»Jezus po polji hodijo.« 5<>55-
(Iz DraSič.)
Ko so Sle kresnice po polju, so popevale po istem napevu kakor gori > Jelena ziblje Jezusa« (Št. 5027) to-le pesem:
Jezus po poli hodijo, S kim naše polje križajo,
Zlat križec v rokah nosijo, Križaj ga Jezus, Marija!
5053. Zapisat Peter Črnič;. pela mu mati Ana Crnič. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je posla l Ivan Šaše/;. God =^ kot (kakor).
5054. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegove zbirke.
5055. Zapisa! Janko Barle; opomnfo pevki g/ej pri prvi kresni pesmi iz Drašić (št. 5012). — Iz Barletovega rokopisa. Primetjaj št. 5048 d.
U
]62 III.— I. Pesmi obredne B. 5056, 5057.
Tri rožice. 5056.
(Iz Bereče vaši suhorske župnije.) Ko pridejo od trtja na polje, popevajo tam:
Stoji, stoji ravno oj pole, Za lćto sveto rešnjo kri.
V ravnim poli rožce tri. Ta tretja rož'ca je le ta :
Ta prva rož'ca je le ta: 10 Ljubica devica Marija,
Le ta drobna šeničica. Ker nam je rodila Jezusa,
5 Ta druga rož'ca je le ta: Tega kralja nebeškiga,
Preljuba vinska jagoda. Ki nam je stvaril nebo,
Pri 'saki sveti maši b'la zemljo,
Potem gredo pred hiše.
Človeki dal dušo, telo.
5057-
(Iz Bohinja.)
Stoji gartelč ograjen. Nobena masa brana ni
S zlatim kolim obsajen. Brez te svete hostije.
S srebernim protj em zapleten, Ta druga rožica je le ta: Povhen rožic nasajen. Spreluba vinska tertica.
5 Notre rasejo rožice tri, 15 Per vsakej maši jo nucajo
Vse tri so rudeče kakor kri. Za presveto rešnje kri.
Ta perva rožica je le ta: Nobena masa se ne moli
Sprelepa rumena všeničica. Brez presvete rešnje krji.
Per vsakej maši jo nucajo Ta tretja rožica je le ta:
10 Le za presveto hostijo. 20 Spreluba devica Marija.
5056. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa.
5057. Zapisal Mat. Majar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil MiklošiČ. Drugi verz vsake strofe se ponavlja. Prepis v VO. XI v. 23I2 se loči od zgoranjega natiska, ne glede na naglasna in dijakritična znamenja, v tem : 1 Stoji] Stoji, stoji — 2, 3 manjka — 4 nasajan — 5 rastejo — 7 Ta p.] Perva
— 8 Spreljepa — 9, 15 vsakej] vsakej svetej — 14 Spreljuba — 16 rčsnje — 18 krij — 19 treća — 20 Spreljuba — 21 Ježuša — 22 Oj] Oj le — 24 dao
— 25 Buh. Vraz je pristavil temu prepisu to opomnjo: »Ova je pčsma* poznata kod sviuh Slovenac ah (korutanskih 1 panonskih). G. M. Majer, što mi ju je priobćio, kaže, da ju takodjer čuo ti Štajeru kod Starog trga u okolici Sloven- skog Gradca, u Kranjskoj u Bohinju kod Stare lužine. Mletački Slovini po- pčvajuje u carkvi, kad bude postavljeno na otar sv. rčšno tšlo. U ostalom nisam je nikai drugdš Čuo u carkvi (kaže nadalje prij. M.J, nu po svoj prilici bila je nedavno još kod sviuh Slovenacah carkovna. Ta pfsma ima i kod stoka-
vacah.* Vražje tu hotel citirati I. zv. Vukovih pesmi, pa ni navel strani. Ma jat jo je natisnil v Novicah II. (1S44.) 1*2 v spisu * Nekoj od Slovencov*, kjer ima pole% že navedenih pripomenj nje domovini Še lole opazko : » Ti podobna, pa lepšt in daljši je jedna v Šen-Petri na Forjulskim (regio Sclavorum), ki je c crkvena, se poje med povzdigovanjem pri sveti maši in se začne »Na svetim oltarji (sic!) svet kelih stoji,« itd. (glej zgoraj št. 492J). Natisek v Novicah se loči od našega v tem: 1 gartele — 2, 3 Z — 4 Polhen — 5 rastejo
— 9, 15 vsaki — 10 Le] Oj — 14 Spreljuba — 16 Za] Oj za — 22 Oj] Oj le — 23] Je stvaril zemljo in nebo -- 24] Dal človeku dušo in telo
III. — I. Pesmi obredne B. 5058, 5059. 163
Nam je rodila Jezusa, Vstvaru je zemlo, nebo,
Oj kralja nebeškega. Ćloveku dav dušo, telo:
25 Bog oča, sin in sveti Duh, Vse tri peršone en sam Buh.
5058.
(Iz gorjanske okolioe pri Bledu.)
Tam je an vartac wograjen, Ta druga rožica je leta: Z armenim protjam popleden. Prelepa vinska tartlca. Notre rasejo rožice tri, Mašnik jo povzigujejo,
Vse ardeče kokar kri. Ljudje se priklonjujejo.
5 Ta parva rožica je le-ta: 15 Wobena masa brana ni Prelepa krmena všenica, Brez rožnofarbane karvi.
Pri vsače maše jo nucajo, Ta treka rožica je le-ta:
Za le-to sveto hostijo. Presveta devica Marija,
Mašnik jo povzigujejo, Ki nam je rodila Ježtiša,
10 Ljftdje se priklonjujejo. 20 Ki je odrešu ćele greh šuta.
5059-
(Iz Predvora.)
Stoji, stoji tam vrtLC nov, Pi>r vsač'L maš* jo jlmajo
Z zvatam količjam nasajen, Za to presveto ndstejo.
S srebrnim pr6tjam vo- Mašnik jo povzigujejo,
grajen, 10 i>ljdjfe se pT>rkvonjujejo.
V nJT>mo rasejo r6žce tri. Zakaj se p'Lrkvonjujejo?
5 Ta prva rožica je pa Za t6 k' je prav* živi B6h,
Le ta všenica rtimena; BohVoča, Sin j'tn svfeHDuh.
— 26 Bog. — Natisek v Janežičevem »Cvetju slov. nar.* I $y — 58 (»Kranjska iz Bohinja*) se loči od našega natiska v tem: 1 gartelc — 2 koljem — 5 Notri
— 9 meši — 14, 20 Spreljuba — 16 rešnjo — 18 kri — 22 kralja] kralja nam
— 23] Vstvaril je zemljo in nebo — 24 dal — 25 Bog. Majarjev prepis v MR. 362 se loči od našega natiska v tem, ne glede' na naglaske: 1 Stoji] Stoji, stoji
— 2, 3 Z — 8 Sprelčpa — 16 rčšnjo — 18 rčšnje — 22 Oj] Oj le — 23 Vstvaru je] Je vstvaroi — 24 dal — 26 Bog. — Pesem je natisnil Majar tudi v svojem »Suivjanu* III. (18^5.) 12 s temi razločki od našega natiska, ne glede' na na- glaske: 1] Stoji, stoji gartelc ograjan — 2] Z zlati m' kolim' obsajan — 3 Z . . . zapletan — 4 Pouhen . . . nasajan — 6 kakor — 8 Spreljepa — 16 rješnjo — 18 rješnje — 19 treća — 22 Oj] Oj le — 23 Vstvaru je] Je vstvaru — 24 dau
— 26 Boh. Naposled jo je natisnil tudi Scheinigg v NPKS. št. 111 po natiska v Novicah s temi predrugačbami: 2 koljem — 6 tri sol tri — 18 krvi.
5058. Zapisat Ivan Kunšič. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je izročil Skrabec. Zapis v Kunšičevem rokopisu, ki ga je hranil Vlad. I^evec, je pisan v knjižni slovenščini. Prvotno je tam stalo: gartelc za vrtec. Druge razlike so ne- bistvene.
5059. Zapisal Mat. Valjavec. — Iz VI programa gimnazije Varaž- dinske za L 1858., str. 16 , kjerje napak tiskano poszigujejo (g) in vtsvoljin (2g). Natisek Valjavčev v Krešu IV. (1884.) 441 se loči samo v tem: 4 r6ž'ce — 25 rodiwa — 31 da. *2Vekdaj so baje peli to pesem pri maši. Pevka je peta ru- mena, dasi se sicer govori rmena.«
11*
164
III. — I Pesmi obredne B. 5060, 5061, 5062.
Ta druga rožica je pa 15 Ta lčpa vinska trtica. Vobene maše brane ni Brez rožnofarbane krvi. Maš'Lnk jo povzigujejo, 'hljdje se ptrkvonjujejo. 20 Zakaj se p'Brkvonjujejo? Zato k* je prava rešnja kri, Kt> nam ž nj 6 J6žtš grčše
zrni'!
Ta treka rožica je pa Dtvica roža Marija,
25 K' nam je rodiva Ježi»ša, Ti.ga. kralja neb£šĆT>ga, Zveličarja vstgd svLtd. Jež'LŠ je m£jhT>n pa je sv£t, V rokžth drži VBsvdlj'Bn svfet :
30 Jež^š je smiljen'ga srca, Za kar ga prćs'mo, vse nam
da. Prosimo ga mi nejpoprej Za dušt našt sv£ta rej, K'L nam ga Boh vs-tm sku-
pej dej!
5060.
(Torovo pri Vodicah.)
Leži, leži ravno poljć, Na polj rasćjo rož'ce tri.
Ta prva rož'ca je letd Preluba vinska trtica:
Ta druga rožca je leta Pšenica rumena:
5 Pr sveta maši. jo nucajo Za lubo sveto rešno kri.
Pr sveta maš'B jo nucajo 10 Za lubo sveto hostijo.
Ta treka rožca je letd Preluba dvica Marija,
Ki nam je rodila Zveličarja usga sveta.
506l.
(Od Sv. Andreja pod gorami.)
Leži, leži to polje, Na polju en vrtec leži, V vrtu pa rastejo rože tri.
Ta prva rožca je leta: 5 Lepa rumena pšeničica. To ni nobena pšeničica, To je le sveto rešnje telo.
Ta druga rožca je le-ta: Ta ljuba vinska trtica. 10 To ni nobena vinska trtica, To je le sveta rešnja kri.
Ta tretja rožca je le-ta: Ta lepa bela lilija. To ni nobena lilija, 15 To je le devica Marija.
5062.
(Štajerska od Sv. Eme.)
Tam stoji vertec ograjen, Srebernim protjem ograjen,
In zlatim koljem obsajen, Poln rožic prelepih nasajen.
5060. Zapisa! France Francetov. — Iz njegove zbirke V. št. 6.
5061. Zapisat Fr. Praprotnik. — Iz njegom zbirke. 506a. Zapisa/ A. Kovač i Č. — Iz njegove zbirke IK 3.
Opomnia. Po Štajerskem seje razširil tudi predelek te' pesmi, ki ga je naredil in objavit v Drobtinican VI. 260 7oš. Virk. Značijo ga zlasli verzi: Najžlahtnejši zmed vsih cvetic * Je rajski ven c čistih devic : * V Marijnem srcu zeleni, * V
III. — I. Pesmi obredne B. 5063, 5964.
165
5 Notri rastejo rožce tri, Vse tri so rudeče kakor kri. Perva rožca je le-ta Prelepa rumena pšenica.
Pri vsaki meši jo rabijo Oj za presveto hostijo. 10 Nobena mesa brana ni Brez te presvete hostije.
Druga rožca je le-ta Preljuba vinska trtica.
15 Pri vsaki meši jo rabijo Oj za presveto rešno kri.
Tretja rožica je le-ta Preljuba devica Marija. Rodila nam je Jezusa 20 Oj za kralja nebeškega :
Stvaril je zemljo in nebo, Dal človeku dušo in telo : Bog Oče, Sin in sveti Duh Vse tri božje osebe vkup!
5063.
(Vrhovska v Belih
Tam stoji ravno polje,
Notri je vertec ograjen.
V njemu rastejo rožece tri. 15
Perva rožeca je le t&: 5 Pšenica rumena, Per vsaki sveti maši nucana Za ljubo sveto hostijo. Mašniki jo pouzdigujejo, GreŠniki se perklonjujejo. 10 Zakaj se perklonujejo? Ker mašniki sveti žegen da-
jejo.
Druga rožeca je le ta: Ljuba vinska tertica.
20
25
Kranjcih.)
Per vsaki sveti maši je nu- cana
Za sveto rešnjo kri.
Mašniki jo povzdigujejo,
Grešniki se perklonujejo.
Zakaj se perklonujejo?
Ker mašniki sveti žegen da-
jejo.
Tretja rožica je le ta: Devica Marija, Ko nam je rodila Jezusa, Zveličarja celiga sveta. Jezus je majhen, pa je svet, Ko je odrešil vesolni svet. Zlata zibel, sreberni tečaj, Notri se ziblje Jezus sam.
5064.
(Iz Geršič v Belih
Stoji, stoji ravno polje, V ravnem polji rožce tri. 10 Ta prva rož'ca je le ta: Oj drobna je šeničica. 5 Ta druga rož'ca je le ta Preljuba vinska trtica. Ta tretja rož'ca je pa ta 15 Preljuba d'vica Marija,
Kranjcih.)
K je nam rodila Jezusa, Zveličarja cel'ga svetd, Ki vstvaril je zemljo, nebć, Človeku dal dušo, telo, Dušo, telo, čisto srce, Po smrti pa bo večni raj, Jezus, Marija nam ga daj!
Jezusovem srči lepo cveti. * Na glavi vseh devic blišči * Pred tronom božje milosti itd. Tak je zapis Jož. Kranjca iz Sv.Jurija ob Ščavnici in zapis P. Mi- klavca s Pohorja (I. St. 38).
5063. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVI CI41. Primerjaj glede konca naslov »Jezus zidan* (št. 432 — 43$).
5064. Zapisa l Janko Barlfc; pel Šimič. Iz Barletove zbirke.
166
III.— I. Pesmi obredne B. 5065, 5066, 5067.
5065.
(Iz Suhorja
Stoji, stoji ravno poljć, V ravnem polji vrtec nov, Na njem rasto rožce tri.
Ta prva rož'ca je le ta: 5 Preljuba vinska trtica, Pri vsaki maši (jo) nucajo Za rešno kri ofrujejo.
Ta druga rož'ca je le ta: Prenimena pšeničica,
10
15
.)
Pri vsaki maši nucajo,
Za sveto hostjo ofrujejo.
Ta tretja rož'ca je le ta: Preljuba dvica Marija, K' je nam rodila Jezusa, Tega kralja nebeškega, Ki je vstvaril zemljo, nebo, Ćloveku dal dušo, telo.
5066.
(Belokranjska.)
Stoj mi, stoji ravno pole, V ravnem polo so tri rožice
zlate, Tri rožice zlate, ker so Je-
zusove.
Ta prva rožica je zlata 5 Preluba žarka šenica: Nobena masa brana ni, Će hojstja zraven ne stoji.
Ta druga rožica je zlata Preluba vinska trtica: 10 Nobena masa brana ni, Če vince zraven ne stoji.
Ta tretja rožica je zlata Luba dvica Marija: Nobena masa brana ni, 15 Će Marije zraven ni.
5067.
(Od .Gorice.)
Stoji, stoji ravno poljć, Na ravnim polju rožce tri, Na ravnim polju rožce tri.
Ta prva rćžca je le ta: 5 Preljuba rćm'na pšenica, Preljuba rćm'na pšenica.'
Pr vsak* svet' maš* jo nucajo Za ljubo svćto hostijo, Za ljubo svćto hostijo.
10 Ta druga rćžca je le ta: Presladka vinska trtica, Presladka vinska trtica.
Pr vsak* svet' maš' jo nucajo Za ljubo svćto rešno kri, 15 Za ljubo svćto rešno kri!
Ta tretja rćžca je le ta: Preljuba dvica Marija, Preljuba dvica Marija,
5065. Zapisa/ Anton Zloga r. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica,
5066. Neznanega zapisovavca. — Iz okorno pisane knjižice v Bar/e- tovi zbirki.
5067. Zapisal neki PerŠič fnajbrž od Sempasa), kijo je o. malega srpana /#?5. izročil Vrazu. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XIX, X—Y. 43/149, Vraz
jo je prepisa/ vnovič v VO, I 26, s temi predrugačbami, ne g/ede na nag/aske, apostrofe in na v za predsamog/asniški v: 7, 13 svet'] ljub* — 2j, 24 dav. — Tretji Vrazov prepis (v VO. XVIII. A. i) se /oči od ravnokar omenjenega, ne glede na u za v, za $ pred z/ogotvornim r in na nag/aske v tem : raundm — 5, 6 rćmena — 22 Ker stvar6 — 23, 24 dao. — Četrti prepis (v VO. XIV. / a) se ne g/ede' na nag/aske /oči od napos/ed navedene ga v tem: 17, 18 Maria — 20, 21 nebeskoga. Nekaj nag/askov je pozneje pristav/jeno s svinčnikom.
III. — I. Pesmi obredne B. 5068, 5069, 5070.
167
Ki nam rodila Jezosa, 20 Našga kralja nebeškiga, Našga kralja nebeškiga,
Kir stvaru je nebo, zemljo, Človeku dal dušo, telo, Človeku dal dušo, telo!
5068.
(Z Grahova
Tam stoji polje ravno, Na polji rasejo rožice tri.
Ta prva rož'ca je le ta: Spreljuba rumena pšeničica. 5 Pri vsaki sveti maš* jo nucajo Za samo sveto hostijo.
Mašnik jo vzdignejo, Ljudje se ji vklanjajo.
10
15
.)
Ta druga rož'ca je le t£: Spreljuba vinska trtica.
Pri vsak' svet' maš' jo nucajo Za samo sveto rešnje kri. Mašnik jo vzdignejo, Ljudje se ji vklanjejo.
Ta treča rož'ca je le-td: Spreljuba Marija devica, Ki nam rodila Jezusa, Zvelićarja celiga sveta.
5069.
(Iz Cerkna.)
Tam stoji 'n vertič nasajen, Ta druga rožca je le ta:
Z zlatim plotom ograjen.
Notri pa rasejo rožce tri, Na celem svetu lepših ni.
5 Ta perva rožca je le ta: Spreljuba rumena pšeničica.
Pri vsaki sveti maši jo nucajo Za to presveto hostijo.
Mašnik jo gor povzdigujejo, 10 Ljudje se priklonujejo.
Spreljuba vinska tertica.
Pri vsaki sveti maši se spre-
meni V Jezusovo rešnjo kri.
15 Mašnik jo gor povzdigujejo, Ljudje se na persi vdarijo.
Ta tretja rožca je le ta: Spreljuba Marija devica,
K' nam je rodila Jezusa, 20 Našega Izveličarja.
Marija utrga tri rožice. 5070.
(Iz Cvetlina v hrv. Zagorju.)
Mal mi je vertek zagrajen, Za njom se rože gibleju.
Pun mi je rožic nasajen. 5 Marija tergla rožicu,
Po njem se šeče Marija, Hitila v bistru vodicu:
5068. Zapisat Anton Črv. — Iz njegove zbirke B. 6 a.
5069. Zapisa/ Janez Kokosa r. — iz njegove zbirke. Drugi verz vsake strofe se ponaiuja.
5070. Zapisat Rik. Ferd. Plohi. — Iz njegovih IINP. III 66. Melo- dijo gl* v Kuhaču III. //. gj2.
168 IH. — I. Pesmi obredne B. 5071, 5072.
»Nekal mi, roža, vodice, 10 Dčla je sebe za nadre. V njesebukopalsinekmoj!« Tergla je trejtu rožicu, Tergla je drugu rožicu, Dčla je v roke Jezušu.
»Naj venec navije Jožef in Marija.«
(Iz Cvetlina v hrv. Zagorju.)
Divojčica mlada moder cvetek brala. Kulike nabrala, se je majke dala. >Majka ma lublena, navinte mi včnčec!« »»Ćerka ma lublena, nemrem ga naviti, 5 Nemrem ga naviti proz te zlate niti, Naj ti ga navine Jožef i Marija!««
Divojčica mlada navila pervoga, Hitila ga taki na te žitne pole, Gdč mi raste kruhek, Jezuševo tčlo, 10 S kojega se služe te svete mešice : Koji bodu jeli, zveličeni bodu.
Divojčica mlada navila drugoga, Hitila ga taki na te vinske gore, Gdč mi raste vince, Jezuševa kervca, 15 S kojega se služe te svete mešice: Koji bodu pili, zveličeni bodu.
»Po polju grejo device tri.«
5072.
(Od Frama.)
Po polju pa gr§JQ dčvice tri, Po polju pa gr§JQ dčvice tri, Oj Bog nam pomagaj, Marija ti! Oj Bog nam pomagaj, Marija ti!
5 Najpčrva je tergala najgelček, Oj Bog nam pomagaj, Marija li !
Druga je tčrgala majaron,
Oj Bog nam pomagaj, Marija li!
Trčtja je tergala rožmarin 10 Oj Bog nam pomagaj, Marija ti!
Perva je rodila Jožefa,
Oj Bog nam pomagaj, Marija li!
5071. Zapisat Rik. Ferd. Plohi. — Iz njegovih HNP.IIL 65. »Proz = kroz ; otaj proz dolazi riedko u našem narodu*; jaz mislim, da je ta proz na- mesto prez = brez.
5072. Zapisat Oroslav Caf. — Iz CO. II 2 u Vsaki par se ponavlja kakor prvi.
III. — I. Pesmi obredne B. 5073, 5074. 169
Druga je rodila Johaneza,
Oj Bog nam pomagaj, Marija ti!
15 Tretja je rodila Kristusa,
Oj Bog nam pomagaj, Marija ti!
5073-
(Od Frama.)
Leži, leži polje, 10 Druga je tčrgala najgelnov Oj polje široko. cvčt,
Na polju stoji vertič, Bog nam pomagaj no Marija!
Oj vertič ograjen. Tretja je t ^ la rožmarin?
5 Bog nam pomagaj no Manja! Bog nam pomagaj no Marija!
Nutrč hodiJQ dčvice tri, Pčrva je rodila Jožefa,
Bog nam pomagaj no Marija! 15 Bog nam pomagaj no Marija!
Druga je rodila Johaneza, Perva je tčrgala makov cvćt, Bog nam pomagaj no Marija ! Bog nam pomagaj no Marija! Tretja je rodila Jezusa,
Vzvelićarja cčlega svčta.
5074-
(Iz Slovenske Bistrice.)
Tri device po polji rajžajo: Tretja je pila s keliha.
Sam Bog nam pomagaj Perva je rodila Jožefa,
no Marija! 10 Druga je rodila Janeza,
Perva je tergala marijon, Tretja je rodila Jezusa,
Druga je tergala fajlnov cvet, Izvelićarja celga sveta.
5 Tretja je tergala rožmarin. Tretja je tergala rožmarin,
Perva je pila s kangelce, V spomin, da je Jezus Ma-
Druga je pila s majolkice, rijin sin!
Kresne pesmi, ki se pojo pred hišami.
Ko se kresnice povrnejo od kresa v vas, preko polja in vinogradov (dan- danes pak ne hodijo več povsod tje), zapoj'6 ali so zapele pred vsako hišo kako pesem. Te se v isti vaši ne loČijo mnogo glede" vsebine. Sestavljene so navadno iz Štirih delov. Najprej pozdravijo; tak pozdrav je uvod vsej pesmi. Poje se
•
" * Bog daj, Bog daj dober večer.
Naša ljuba majka!
5073. Zapisat Oroslav Caf. — Iz CO. II. str. 142.
5074. Zapisa/ Jožef Drobnič. — Iz rokopisa Matija Majarja, ki ga je hranil Miklošič in po katerem je tiskana pesem v SI. Bčeli (1850.) 184. Vsaki
vrsti, samo poslednjim Štirim ne, se pristavlja Sam Bog nam pomagaj no Maria! Majar je prepisa/ pesem tudi v MR. 332 s temi raz/tkami: 2 Marija — 4 cvčt — 12 Zveličarja — 14 V spomin] Spomin. Natisni/ jo je tudi v svojem *S/av- janu* III. (i8j$.) 140 s temi razlikami: 2 in — 6, 7, 8 Z — 12 Zveličarja cei 'ga — 14 V spomin] Spomin.
1 70 IH- — !• Pesmi obredne B. 5075, 5076.
21a pozdravom prihaja pohvala pozdravljenca, njegovih ljudi in njego- vega stanja: Pfed vratj vam oreh zraaa ] f
Pod njim vam je lipa senca, Z belim ruhom pregrnena itd.
Gospodarjem, gospodinjam, fantom in deklicam se poje skoraj enako. Na- mestu take pohvale se uvede tudi kaka druga pesem, včasi posvetna, včasi sveta (n. pr. pesem, ki je objavljena v I. delu pod št. 846 — 847, ali pa pod Št. 677 do 678), katera se sploh poje tudi sama zase. Zatem prihaja prošnja za dar in pod kre pilo te prošnje s tem, da so kresnice polje varovale. S prošnjo je zdru- žena včasi pretnja, da vzemo na kresovanje mladega domaćega sina ali mlado domačo hči. Za prošnjo sklepajo pesem z zahvalo in slovesom, katero ima na- vadno to obliko:
Mi se od vas potočimo Daroval vas Bog -Marija,
In vas Bogu izročimo: Bog -Marija, sveti Ivan!
Pred nišo pete pesmi sem vredil tako, da prihajajo najprej na vrsto belo- kranjske, potem pa kajkavske. Prve so zopet razvrščene po župnijah. Na najvaž- nejŠe podobnosti opozarjam pod crto.
JlčLTešišfcci faru.
5075-
(Iz Adlešič.)
Leta 1886. so se kresne pesmi Še popevale v vaseh: v Adlešičih, Selih, na Bednji. Imenujejo pa se kresnice pesmi same, kakor tudi dekleta, ki jih pojć ali ki kresnujejo. Izpojć najprej krćsnico, potem pa pojo Še druge pesmi. V dar dobivaj o večinoma jajca, redkeje novce.
Bog daj, Bog daj dober večer, Mi nimamo kada stati, Za večerom dobro jutro! Mi smo nocoj malo spale,
Daj nam, Bože, dobro leto ! Malo spale, rano vstale.
Tute jesu lepi dvori, (Kadar dobe dar:)
5 Lepi dvori ograjeni, L hya , a na tem d
Ograjem, pometem: Ki ste nam darovali!
- P° me ' a . Je devojčica, M - * e od yas točimo
Devojčica lepa I . . . T yas Bogu izr F očirno:
Dajte, dajte, darovajte, Bog vas varuj i Marija
10 Daj nam, Bože, dobro leto! Z lepim zdravljem i veseljem!
5076.
(Iz Adlešič.)
Bog daj, Bog daj dober večer, 5 Gospodarja, gospodinjo ! Daj nam, Bože, dobro leto! Dajte, dajte, ne štentajte,
Sprobudimo gospodarja, Mi nimamo kada stati!
Daj nam, Bože, dobro leto!
5075. Zapisa/ Ivan Sašelj. — Iz *Ljublj. Zvona* VII. (1887.) 503.
5076. Zapisal Ivan Sašelj. — Iz »I)om in Sveta* II. (1889.) 163, kjet je pristavljeno, da se v. 4. ponavlja za vsako vrsiico, in glede besede ruska (v v. j),
da h na začetku in koncu besed navadno ne izgovarjajo: ruska = hruška, melj = hmelj, laden = hladen, vala in fala = hvala, o trjaci = o trjacih itd. » Po- dobni, a polu kračji priobčila s/a tudi g. dr. E. V. v »Slovanu* 1887, str. J79, in/. Navratil v »Ljublj. Zvonu* 1888. str. 4q8. Prim. tudi -»Dom in Svet* 1888. str. 88.* Primerjaj konec s št. 84Ć — 847.
III.— I. Pesmi obredne B. 5077, 5078, 5079.
171
Izrasla je runjka ruska Na sred' sela širokega.
10 Pod njom su mi lipi stoli, Pod njom su mi lipi gosti, Lipi gosti Bog, Marija, Sveti Petar, ključar božji. V rukah nosi paličico,
15 Zahitel jo na rušćico. Izpale su tri ruščice. Jedna pala v naše selo, Naše selo 'se veselo. Druga pala v vinsku goru,
20 Vinska gora obrodila: Vsaka trta po vedarce, Grebenica tri, četiri. Jedna pala v žitno polje,
Žitno polje obrodilo: 25 'saki snopek po kupljenik, Rastavica tri, četiri.
Ka je pala v naše selo, V našem selu divojčica, Ona ima troje prosce:
30 Jene prosce od sunašca, Druge ima od misećka, Tretje ima od gospode. Med sobom se divanijo, Komu čedo čirko dati.
35 Najbolje je žarkom' suncu Misečko se premlajuje, Gospoda su preohola, Sunašce je 'se na viru!
5077-
(Iz Adlešič v Belih
Izrasla je runka hruška
Daj nam Bože dobro leto ! Na sred polja širokega. Mimo pala vuska steza, 15
5 Po njoj šeče sveti Peter. V roki ima palčico, Hitel jo je na hrušćico, Sobalil je tri hruščice. Prva pala v žitno polje. 20
10 Žitno polje obrodilo Z lepim žitom i šenico:
Kranjcih.)
Vsaki snopek po kuplenik,
Rastavica tri po štiri.
Druga pala v vinske gore,
Vinske gore obrodile
Z lepim vincem in rakijo.
Vsaka trta po kuplenik,
Grebenica tri po štiri.
Tretja pala v naše selo,
Naše selo obrodilo
Z lepim zdravljem i veseljem,
Daj nam, Bože, dobro leto!
5078.
^ (Iz Adlešič.)
Bog daj, Bog daj dober večer, Tud' mi pala stoza mala, Daj nam, Bože, dobro leto, Po nji šeću redovniki, Za večerkom bolje jutro! Redovniki i mašniki.
Obrodila čišnja-višnja, 5 Na dvor se je naklonila.
Dajte, dajte, gospodična! 10 Hvala, hvala, gospodična!
5079
(Iz Adlešič.)
Izrasla je rosna roža Na sred' polja širokega.
Za 'no rožo nikdo nezna, Samo jedan mladi junak.
5077. Zapisa I Janko Barle. — Iz njegove zbirke; runka = vrst kruške, katera zgodaj dozori. Verz 2. se ponavlja za vsako vrstico.
5078. Zapisa/ Ivan Šašelj. — Iz >Dom in Sveta« II. (i88g.) 164.
5079. Zapisa/ Ivan Šašelj. — Iz *L;ub/j. Zvona* VII. (i88y.) 504.
172
III. — I. Pesmi obredne B. 5080, 5081.
5 Ustal se je rano v jutro, Rano v jutro pred sunašcem. Utrgal je rosno rožo, Nesel jo je kralju na dar. Mladi kralj je trdo spaval,
10 Kraljica ga tiho budi:
»Naj se stane, mladi kralj e, I ... je jen dar donesel, Dar donesel, rosno rožo!« Kaj mu čemo darovati?
15 Daroval mu dugo puško.
»Lepa hvala na tem daru, Tega dara doma imam!« Daroval mu kunjo kapo. »Lepa hvala na tem daru,
20 Tega dara doma imam!« Daroval mu devojčico, Lepo, tanko i visoko, Lepo, belo i rumeno. »Lepa hvala na tem daru,
25 Tega dara doma nimam!«
15
5080.
(Iz Adlešič
Izrasel je lep javorek. Doba bi ga oženiti, Ne moremo glihe najči: Stari jeso prestari, 5 Mladi jeso premladi, Srednji jeso zaročeni.
Šetala se lepa I . . . Na Volavlje k majki božji, Na Volavlje k sveti Ani. 10 Kam se šečeš, lepa I . . . ? »Ja se šečem na Volavlje,
20
•)
Na Volavlje k majki božji.«
»>Nešeč\ I na Volavlje:
Tamo jeso grdi lugi, Grdi lugi, hudi ljudi, Hudi ljudi, grde vode!«« »Al ja imam bele noge, Luge hoću prehoditi; Al ja imam bele usta, Ljudem ću se pomoliti; Al ja imam bele ruke, Vodu hoću preplivati!«
J^fetlzšJzcL fara. 508 1.
(Iz Drašič.)
Ko so se tam povrnile kresnice zopet v vas, so začele peti pred hišami. Pele so tako:
Bog daj, Bog daj dober večer, Belo telo, lipoj Janez. 3 ) Za večerkom bolje jutro! 10 I uz njega drugoj telo, Daj Bog Marija, daj dobro Drugoj telo, lipoj Jane 3 ).
leto! 1 ) Maj njima je lipa igra,
Pred vrati vam sliva 2 ) zrasla, Lipa igra, lipoj Miko. 4 )
5 Pod njo vam je ladna senca. £ ^l^ V1 ^ J naS - A *\ 9 V ladnoj senci pustelica, x 5 Ka J bi se z njim poigrale,
Z belim ruhom pregrnjena. Na njoj leži belo telo,
Bi ga nesle v zelen travnik, Bi mu splele zelen venčec.
5080. Zapisat Iv an ŠaŠelj. — Iz »Ljubij. Zvona* VII. (1887.) 563 — 504. Glej Št. 677—678 in spodaj tem v oddelku ,Podzemeljska fara' gribctjsko in pod- zemetjsko prvo.
508 1 . Zapisat JankoBarle; pevki gtej opomnje pri prvi kresni pesmi iz DrašiČ (št. 5012). — Iz Barietovega rokopisa, kjer so prtdefane te te opomnje: l ) Refren za vsako drugo vrstico. — 2 ) Ono drevo, katero raste pred hiŠo. —
- ) Imena hišnega gospodarja in gospodinje. — 4 ) Ime malega otroka, če ga imajo.
III. — I. Pesmi obredne B. 5082.
173
Zrasli so vam tri hrastički : Nišo ono tri hrastički,
20 Neg* so ono tri fantički. Ta prvi je lipoj Jure 1 ): Lipoj Jure Boga moli, 40
Da b' mu Bog dal štiri voli, Da b* mu pole preorali.
25 I ta drugi lipoj Marko : Lipoj Marko Boga moli, Da b' mu Bog dal dosti ovac, Da b* mu pole pregrnile. I ta tretji lipoj Janez:
30 Lipoj Janez Boga moli, Da b' mu Bog dal dosti
žbelec, Da b* mu sunce zakrivale.
45
50
Zrasle so vam tri konoplje: Nišo ono tri konoplje, 35 Neg' so ono tri divojke.
Ta prva je lipoj Bare 2 ): Lipoj Bare šivak šiva. I ta druga lipoj Mare: Lipoj Mare našivuje. I ta tretja lipoj Kate: Lipoj Kate zibko teče.
Pred vrati vam pometeno, Pometeno, razmeteno: Razmele vam divojčice. Lipoj Jane rože sadi, Nasadila pune vrte, Pune vrte i pogrte 3 ). Poleg pala vuzka steza, Po nji ide mila majka: »Daj mi čerka jeno rožo!« »»Nedam, nedam, mila
majko! Mene više rožic gleda, Se rumenih i zelenih.««
5082.
(Iz Drašič.) Po vaši gredoČ pred hišami se poje:
Bog daj, Bog daj dober vććer, Za večerom dobro jutro!
Prćd vratih vam trta zrasla, P6d njo vam je hladna senca. 5 V hladni senci pćsteljica, Z belim ijuhom pregrnjena. Najni lćži belo tćlo, Belo telo, lepi I. (Jure); Poleg njega verna ljuba, 10 Verna ljuba, lepa I. (Ana). Med njima je lepa igra, Lepa igra, Bog-Marija!
Zr&sli sć vam tri hrastički: Nišo vam to tri hrastički,
- 5 Neg so vam tri fantički.
Ta prvi je lepi Ivan: Lepi Ivan Boga moli, Da b' mu gore obrodile:
Vsaka trta p6 vedrce, 20 Grebenica tri, četiri. In ta drugi lepi Marko: Lepi Marko Bćga moli, Da b' mu Bog dal štiri vole, Da b' mu polje preorali. 25 In ta tretji lepi Miko: Lepi Miko Boga moli, Da b' mu Bog dal dosti
žbelic, Da b* mu sonce zakrivale.
Zrasle so vam štir konoplje: 30 Nišo vam to štir konoplje,
Neg so vam to štir* devojke.
Ta prva je lepa Mare:
Lepa Mare šenek šiva.
In ta druga lepa Kate: 35 Lepa Kata pošivuje.
l ) Imena odraslih hišnih sinov ali, Če teh ni, hlapcev. — *) Imena deklet, katera so pri hiši. — *) Pungrt — Baumgarten.
5082. Zapisa/ Janez Zabukovec /. i8p2., ko je bil kaplan metliški. — Iz njegovega rokopisa Št. I, kjer sta pridejam tule opomnji: *Draščani izgo- varjajo 1 na koncu in ga ne spreminjajo v u, torej peki ne peku, obečal ne obečauc. *Pri I. se imenujeta gospodin/a in gospodar, potem pa njuni sinovi in hčere.*
174
III. — I. Pesmi obredne B. 5083.
In ta tretja lepa Bara: Lepa Bara rože sadi. Nasadila pone vrte, Pone vrte in pungrte.
40 Prosili so jo mila majka: »Dejda meni eno rožo!« » »Nedam, nedam, mila majka, Mene rožic više gleda, Meni rožic pofaluje,
45 Pofaluje, pomankuje.«« In ta štrta lepa Jana : Lepa Jana v rožah lćži. In med vam' so stara majka,
Oni vas lepo učijo 50 In k mišici odpravljajo. Pred vratih vam je pćmeteno, Pćmeteno, rdzmeteno: Razmela vam devojčica, Devojčica, lepa Reza.
55 Mi se 6d vas poslovimo In vas Bogu izročimo, Mil'mu Bogu in Mariji. Mi smo nocoj malo spale, Ki smo polje varovale
60 In ga Bogu izročale.
25
5083.
(Iz Drašič.)
Dober večer vam B6g daj, Za večerkom jutro!
Pred vrati vam hruška zrasla, Pod njo vam je hladna senca, 5. U njoj mi je posteljica. Na njoj leži lepo telo, Lepo telo, lepoj Martin, Na kraj njega verna ljuba, Verna ljuba, lepoj Jana.
10 Med njimi je lepa igra, Lepa igra, lepoj Ivan. Ko bi ga vi nama dali, Da bi se ž njim poigrali, Nesli bi ga v zelen travnik,
15 Zelen travnik, pomoravnik.
Zrasla sta vam dva hrastička : ^D Nišo vam to dva hrastička, Neg* so vam to dva fantička. Prvi vam je lepoj Martin, 20 Drugi vam je lepoj Ivan.
30
Lepoj Martin Boga moli, Boga moli, Boga prosi, Da b* mu gore obrodile. Lepoj Ivan Boga moli, Boga moli, k maši hodi, Da b' mu Bog dal štiri vole, Da b' mu polje razorali; Da b' mu Bog dal dosti
žbelic, Da b* mu solnce zakrivale; Da b* mu Bog dal dosti 6vac, Da b* mu polje pokrivale.
Pred vrati vam razmeteno, Razmeteno, pometeno: Razmela je lepoj Mare. Lepoj Mare šivek šiva, Lepoj Jana našivuje, Lepoj Bara pošivuje.
Mi se od vas potćčimo I vas Bogu narćčimo.
5083. Zapisal Anton Navratil /. 1886. — Priobčil Ivan Navratil v Krešu VI. (1886.) 355 — 356, kjer razlaga ime Draščiče prav iz DraŠko (prvotno DraŠčici). Martin (v. 7.) je ime gospodatja, Jana (v. g.J ime gospodin/e, Ivan (v. u.) ime sinka. Nam. vv. ig — 20. se poje tudi ze: Ta prvi je lepoj Martin * I ta drugi lepoj Ivan. Obliko lepoj (lepoj Martin, lepoj Jana) pojo »ker se tepše zlaga«. K v. 28. in 30. ptipominja Navratil: za tretjega sina, za četrtega sina.
(1886.) še bopevale kresnice, v goreniih pa ne veČ (ker če ni bilo pripravnih
fveščthj dekličev za to, ka kor v Boldrcžu pri Rosalnicah).«
III. — I. Pesmi obredne B. 5084, 5085, 5086.
175
5084.
(Iz Lokvice pri Metliki.)
Hvaljen bodi Jezus Kristus, An Bog sliši k vaši hiši!
Mi smo nocoj malo spali, Ker smo polje varovali, 5 Ji vašega ji našega: Varuj vam ga Bog, Marija, Bog, Marija, sveti Peter!
Na dvoru vam hruška zrasla In pod hruško hladna senca. 10 V senci stoji posteljica, Z belo ruho pogrnena. Na nj i leži (Janez) z ljubo In med njima lepa igra,
Lepa igra, mlada hčerka, 15 Mladi hčerki ime (Mare).
(ali :) Lepa igra, mladi sinko, Mlad'mu sinku ime (Janez).
Pojte, pojte, petelini, Prebudite gospodinje, 20 Gospodinje, gospodare, Da b'jo dali naše dare!
Mi se od vas potćčimo In vas Bogii izrćčimo: Mi zdaj od vas, Bog si m pri
vas, 25 Mi zdaj od vas, Bog sim pri vas!
5085.
(Iz Lokvice metliške župnije.)
Bog daj, Bog daj dober večer! Mi smo nocoj malo spale, Ki smo pole varovale: Varuj vam ga Bog, Marija, 5 Bog, Marija, sveti Peter, Sveti Peter, sveti Ivan!
Pojte, pojte, petelini, Sprebudite gospodine, Gospodine, gospodare, 15 Da nam dajo naš'ga dara! Če ne date naš'ga dara, Ćemo zeti mlado hčerko, Ć'mo jo pelatv zelen travnik, Zelen travnik, poderavnik.
Pred vrati vam hruška raste,
Pod njo vam je hladna senca, 2 o Tam se borno poigrali,
Hladna senca, postelica. Poigrali, potancali,
10 Na nji leži dvuje telo, p a j borno nazaj dali.
Dvuje telo, Bog, Marija! ... , x .
Mi se od vas potočimo,
Vaš Mariji izročimo.
5086.
(Iz Metlike.)
Bog daj, Bog daj dober vćčer, Hišni oče, hišna mati!
Daj jim Bog, Marija, Daj jim dobro leto!
5084. Zapisa/ Anton Navratil /. 1886, — PriobČil Ivan Navrati/ v Krešu VI (1886.) $54, 355. V v. 12., oz. 75. (17.) se imenuje dotično ime gospo- dar/a, hčerke ali sina. Ljuba v v. 12. pomenja kakor v sroščini zakonsko ženo; b'jo (igj = bojo.
5085. Zapisa/ Janko Barlč. — Iz njegovega rokopisa. V S/amni vaši, tnet/iške župnije, pojo tudi tako, samo da tam pravi/o:
»Bog daj, Bog daj dober večer, Dober večer, dobri ljudi!*
5086. Zapisa/ Janez Zabukovec /. 1892., ko je bi/ kap/an v Met/iki. — Iz njegovega rokopisa št. III
176 IH- — !• Pesmi obredne B. 5087.
5 Mi smo danes k vam pritekli, Ć'mo se sćž njim poigrati,
Dober vćčer vam prinesli. Kok se mati s tem detetom,
Daj jim Bog, Marija, 25 Kok se kocka s tem pišćetom,
Daj jim dobro leto! Kok se gćlob z golobico,
Mi smo prišli, da b' nam dali Kok se frajla z jabočico.
10 Vedro vina, dva cekina. Daj jim Bog, Marija,
Daj jim Bog, Marija, Daj jim dobro leto!
Daj jim dobro leto! 30 Da bi nam rodilo
Če nam ne date vsega tega, Žitno polje, vinske gore:
Č'mo vam vzeti mlad'ga Daj jim Bog, Marija,
sinka, Daj jim dobro leto!
15 Č'mogapćlat' v zelen travnik, Vsaki snopek po koplenik,
V zelen travnik, pomoravnik : 35 Razstavica tri, četiri!
Daj jim Bog, Marija, Daj jim Bog, Marija,
Daj jim dobro leto! Daj jim dobro leto!
Č'mo mu splesti zelen kran- Vsaka trta vedro vina,
celj, Grebenica tri, četiri!
20 Zelen krancelj, pomorancelj. 40 Daj jim Bog, Marija,
Daj jim Bog, Marija, Daj jim dobro leto! Daj jim dobro leto!
5087.
(Iz Metlike.)
B6g daj, B6g daj dober večer, Mi smo prišle, da b' nam Hišni oče, hišna mati! dali
Daj, B6g, Marija, daj dobro Vedro vina, dva cekina.
10 Nam ne date vsega tega, Mi smo nocoj k vam pritekle, Č'mo vam vzeti mlado hčerko, 5 Dober večer vam prinesle. Mlado hčerko za krsnico.
Mi smo nocoj malo spale, Č'mojopeljat'vzelen travnik,
Ker smo polje varovale. V zelen travnik, pomoravnik.
5087. Zapisat Ivan Navrati l /. 1849. — Iz Kresa VI (1886.) 352 ; prvič jo je razvlasti 1. 1849. v » Vedeču*, »popravivši* tam nekaj malega po tedanji slovnici in pisavi. V zgoranjem natisku se je dršal bol; izvirne govorice, vcndtir piša/ lj in nj, dasi ga Beli Kranjci ne poznajo; enako tudi pćlje za pule. V Krešu razlaga Navralil ludi neke oblike: »Kresnfce (izg, Krsnfce) velijo Beli Kranjci dekličem ali odrastlim deklicam, ki hodijo zvečer pred kresom, vse v belo zavite, popevat in pobirat od niše do hiše, pa ne v hiše, nego samo pred hiše. Zavijajo se z belimi pečami tudi po obličju tako, dajih ne more spoznati živkrst« (str. 351). » Bele Kranjice ne pravtjo ,me smo pritekle, spafc, nego ,m\ smo pritekle, spale', včasih pa tudi povse tako kakor moški: ,m\ smo pritekli fprtekl'\), spali*. € K v. 12: »Če je najmlajše deie pri niši moško, popevajo: Mlad ga sinka za krsnika (prim. zapis iz l. 1886.J. NoČem zamolčati, Ja popevajo sedanje kresnice metliške pred gosposkimi hišami namesto mlado hčerko zdaj že tako: mlado frajlo za krsnico.« V. 14., 16.: pomoravnik, pomorancelj »brez ptavega pomena, samo zaradi sloga*; kopljenek (v. 26.) za »kupljenik (iz kupiti ,haufen*) = mernik (*/» vagana)«. Glede' besede pomoravnik primerjaj podobne verze v novoletni ko- lednici pod št. 4932: Pelajmo ga u dubrovnik, * U dubrovnik, zelen travnik; one so mi v dokazilo, da je pomoravnik, poderavnik (št. 5085) izpretfrčeno iz u dobravnik ali iz pod dobravnik ali česa enacega.
III. — I. Pesmi obredne B. 5088, 5089. j 77
15 Ć'mo ji splesti zelen krancelj, Da b' rodilo žitno pćlje, Zelen krancelj, pomorancelj. Žitno polje, vinske gore:
Ć'mo se tem ž njo poigrati, Vsaka tfta vedrQ y .
Kakor mab se z detćtom, Grebenica tri, četiri;
Kakor kocka se z piščćtom :
20 Kot se golob z golobfco, Vsaki snopek po kopljćnek,
Kot se hčćrka z jabučico. Rastavica tri četiri!
5088.
(Iz Metlike.)
B6g daj, B6g daj dober večer, Ćemo ga peljat' na zelen Hišni oča, hišna mati! travnik,
Daj jim Bog, Marija, daj Zelen travnik, pomoravnik.
jim dobro leto! £ emo mu splesti zden kfan .
Mi smo dčnes k njim pritekli, celj,
5 Dober večer jim prinesli. Zelen krancelj, pomorancelj.
Mi smo prišli, da b' nam dali 15 Ćemo se sčžnjim poigrati, Vedro vina, dva cekina. Kak se mati s tem detetom,
Će nam ne dajo vsega tega, Kak se kočka s tem Psetom, Ćemo jim vzetimlad'ga sinka, Kak se golob z golobico, 10 Mlad'ga sinka za krsnika. Kak se hčćrka z jabočico.
5089.
(Iz Rosalnic metliške iupnije.)
Bog daj, Bog daj dober večer, Nišo to vam dva hrastička,
Za večericom dobro jutro. 20 Nego so vam dva fantička.
Gospodari, gospodinje, Lepi Janez Boga moli,
Po vsi hiši vsa družina! Da bi mu dal šteri voli,
5 Pred vrati vam hladna senca, ? a b j. P 0, J e iz ,? ra,i ' Hladna senca, lepa pojstla, Izorah razorah.
Z belo ruho pregrnjena, 2 5 Lepi 1 Miko Boga moli, Z vanjkušenci podložena. £a b| dal mu dosti čbela,
Na nji leži lepo telo, £a J» sen( i razknvale.
10 Lepo telo, lepi Janez. P red vratmi ? a J e vam zrasla,
Uz njega je drugo telo J e vam zras,a konopljica:
Drugo telo lepa Mare. 3<> Ni konoplja, neg' devojka, Med njim* leži lepa igra, J e dev A °J ka le P a knč J>
Lepa igra: Bog, Marija. Le P a Anče rože sadl '
15 Bi nam vi to igro dali, Lepa hvala vaš'ga dara,
Da b* se malo poigrali? Kojim ste nas darovali:
Pred vratmi pa so vam zrasla, 35 Daroval vas Bog, Marija So vam zrasla dva hrastička. Svetl Peter > kl J učar hož i l !
5088. Zapisat Ivan N a vrat i 1 /. 1886. — Iz /Cresa VI. (1886.), 332; kjer so pripisane varijante: 2] Hišni gospod, hišna gospa — 19 hčćrka] frajla.
5089. Zapisa/ Janko Barlč. — Iz njegovega rokopisa.
12
178
III. — I. Pesmi obredne B. 5090, 5091.
509O.
(Iz Rosalnic.)
B6g daj, Bog daj dober večer, Splele bi ji zelen krancelj,
Za večerom dobro jutro Gospodaru, gospodinji.
Pred vratmi vam lepa senca, 5 No tri vam je posteljica, Z belim ruhom pregrnena, Z vajšnicami zazglavljena. Na nji leži belo telo, I už njega drugo telo 10 Drugo telo lepe . . . (I). I mej njima lepa igra (I). Ki bi jo vi med nas dali, Peljale b* jo v zelen travnik,
15 Bolj iz rožic, iz gartrožic: Saj bi jo vam nazaj dale.
Hvala, hvala vašega dara!
Mi se od vas potćčimo,
I vas Bogu narćčimo, 20 Bogu, Bogu i Mariji.
Mi smo nocoj malo spale,
Ker smo pćlje varovale,
I vašega i našega.
Varuj vam ga Bog, Marija, 25 Bog, Marija, sveti Peter!
5091.
(Iz Trnovca pri Metliki.)
Hvaljen bodi Jezus Kristus! Č'mo vam vzeti mlad'ga
En Bog sliši vašej hiši!
Mi smo nocoj malo spali, Ker smo polje varovali, 5 Vašega in našega. Varuj nam ga Bog, Marija, Bog, Marija, sv. Peter!
Na dvorovu hruška zrasla, Pod njo mi je hladna senca,
10 Hladna senca, postelenca, Z belo rjuho pregrnjena. Najni leži Janez z lubo, Med njimi m' je lepa igra, Lepa igra, mladi sinko.
15 Će nam ne daste našga dara,
sinka, Borno ga odpelali v zelen
travnik, V zelen travnik, poderavnik. Tam borno malo poigrali, 20 Poigrali, potancali.
Pojte, pojte, petelini, Prebudite gospodarja, Da bojo nam gori stali, Nas krstnike darovali!
25 Hvala, hvala vaš'ga dara, Mi zdaj od vas, Bog Sin pr vas! Mi se od vas ćdločimo In vas Bogu izročimo.
5090. Zapisal Anton Navratil /. 1886. — Priobčil Ivan Navtatil v Krešu VI. 0886.) 354, kjer pripominja, da so kakor v Rosalnicah (V* ure od Metlike oddaljeni vaši) popevale kresnice tudi na Boldrešu do l. 188$. V v. 8, se imenuje ime gospodarja (n. pr. Martin), v v. 10. ime gospodin/e (n. pr. Jane), v v. u. ime hčerke (n. pr. Bara), ako ni hčerke, se imenuje ime prvega sina, ako ni sina, pa »Bog, Marija«. V verzu 13. je za besede zelen travnik pripisana varijanta mej rožice. K v. 23. se pripominja: *Menda se je popevalo kdaj: Ker smo polja (gen. sg.J varovale, I vašega i našega«. » Vabilo na kres (št. $ooj) je bilo brcz dvojbe pritak njeno kasneje.* *Opozar/am r da so stare kresnice met liske popevale in da rosavnićke in lokvičke Še dandanes popevajo: »Mi smo nocoj malo spale, * Mi smo polje varovale. Po te'm sodim, da so belo- kranjske kresnice te pesni popevale nekdaj na Zvanje ali na kresni dan vjutro (kakor ladekajo tudi znmberske istega dne vjutro), pa tudi opoldne in na večer, ter pobirajo jajca za pastirje, izmed kterih jeden pred njimi, svirajoč na piščal (* svira In*), košaro nosi* (str. 3 $8).
5091. Zapisal Janez Zabukovec /. i8g2., ko je bi l kapldn v Metliki. — Iz njegovega rokopisa št. //.
III. — I. Pesmi obredne B. 5092, 5093, 5094.
179
5092.
(Od okolice metliške.)
Bog daj, Bog daj dober večer, Daj, Bog, Marija, daj dobro
leto! Hišni oče, hišna mati! Mi smo necoj k vam pertekli, 5 Dober večer smo pernesli, Da b' rodilo žitno pole,
Žitno pole, vinske gore : Saki snopek pokuplenćič, Razstavica tri četiri, 10 Šaka tčrta vedro vina, — Vedro vina dva cekina — Grebenica tri četire!
20
Ostlrviška fai^a.
5093
(Iz Osilnice
Bog daj, Bog daj dobro večer Gospodinji z gospodarjem, Da b' se božje sprebudili, Da b' nas lepo obdarili! 5 Mi smo nocoj rano stali, Rano stali, malo spali Vaše polje varovali. Dajte, dajte štiri jajca. Štiri jajca, žlico masla,
10 Žlico masla, skledo moke, Skledo moke, baro vina, Baro vina, petelina. Ak* nam mislište kaj dati, Nam pojte hitro poiskati,
15 Će pa nečte vsega dati,
^odzeineljsKa fara.
25
.)
Ć'mo vam gospodarja vkrasti, Na zelen travnik odpeljati, Na pisan stolćek posaditi, Ž njim se malo poigrati, Koker mati s tem detetom, Koker kravca s tem teletom, Koker jagnje s tem jagnje-
tom.
Lepa hvala tega dara, Tega dara doma nemam; Daj, Marija, dobro leto, Sveti Ivan, kresnik božji! Mi se od vas odločimo In vas Bogu izročimo.
5094-
(Iz Boršta, podzemeljske župnije.)
Bog daj, Bog daj dober večer, Za večerkom bolje jutro!
Pri vas lepo pometeno: Pomela je lepa Anče, 5 Pomela je, razmela je.
Mi smo nocej malo spale, Vaš'ga polja varovale, Bolj vašega, neg' svojega.
Izrasel je mladi junak, 10 Mladi junak, lepi fantič. Treba ga je oženiti Z jenom mladom devojčicom, Z lepo tanko in visoko, Z lepo belo in rumeno.
15 Dajte, dajte našo pravdo, Dajte, dajte, ne štentajte!
5092. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XV. 4. Verz 2. se ponavlja za vsako vrsto; »pokuplenčić — mera od 24 oke«.
5093. Zapisa/ J. Ma 1 nar. — Iz njegovega rokopisa. O besedi božje (v. j.J velja isto, karje povedano v opomnji k št. 4J31 (— Bože).
5094. Zaptsal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa z opomnjo: *V BcrŠtu hodile so kresovat samo štiri kresnice, a nišo popreje kresa kurile. Fantje so jih včasi oponašali in jih dražili popevajoč: »Daj nam Bože dobre može!« — Anče, ime kišne hčerke; Štentajte = obotavljajte se.«
12*
]80 III.— I. Pesmi obredne B. 5095, 5096.
Ak' ne daste naše pravde, 20 Odpeljat' ga v zelen travnik,
Zet' vam čemomlad'ga sinka, Splest* mu čemo zelen kran-
Mlad'ga sinka za kresnika, celj!
Ko so kresnice obdarovali, zahvalile so se tako:
Le'pa fala na tom daru, 25 In vas Bogu izročimo.
S kojim ste nas darovali! Daroval vas Bog, Marija,
Mi se od vas potoćimo, Bog, Marija, sveti Ivan!
5095-
(Iz Crkvišč, podzemeljske župnije.)
Bog daj, Bog daj dober večer, 25 Lipa hvala na tom daru
Za večerkom bolje jutro! Ker nas jeste darovali:
Ovdje mi je složna braća, daroval vas Bog, Marija,
Ona rada Boga moli, ?°S> Manja, sveti Ivan!
5 Da bi Bog dal dobro srečo, £? mo . »* mlado hćerko,
Dobro srečo, lepo zdravlje. 30 C mojopeljatv zelen travn.k,
Ona rada k maši hodi, X zelen t , rav ! l,k ' podboravnik.
K maši hodi, Boga moli, £ em P P 1 «* l P l v f na ^.
Da b' jim Bog dal dobre voli, Se 1Z rož,c > ,z S^oiic.
10 Lepe voli rogovite, p re d hišo vam lipa hruška,
Da si polje izorajo, 35 i po d hruško lipa senca,
Izorajo, preorajo. v leti senci posteljica,
Ovde lepo pometeno, z belo rjuho pregrnjena,
Pometeno, razmeteno: Pregrnjena, pogrnjena.
15 Pomela je lipa Mare, Na njoj leži lipo telo,
Razmela je lipa Kate. 40 Lipo telo, lipi Janez.
Izašla mi lipa dane \ vuz njega njeg'va draga,
Iza loga zelenoga. Njeg'va draga, lipa Mare.
Mi smo nocoj malo spale, Qvde raste j; jayorek .
20 Vaš ga polja varovale: Bi treba oženit ;
Varoval ga Bog, Manja, z jeno H divojćic05
Bog Manja, sveti Ivan ! * z Hp0 tanko . visoko>
Mi se od vas potočimo, Z lipo belo i rumeno!
In vas Bogu izročimo.
5096.
(Iz Dobra vic, podzemeljske župnije.)
Bog daj, Bog daj dober večer, Mi smo nocoj malo spale, Dragi kmetič.moj! Tvojo njivo varovale.
5095. Zapisat Janko Barle. — Iz njegovega rokobisa; »dane = danica«.
5096. Zapisat Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa, Nalisnil jo je v -»Dom in Svetu* Vili. (1895) na platnicah 13. št. (4) s temi razlikami: 6 njivi ti] njivi — 7 Š'nica — 29 zel'šša — 38 Nobenega. Pridejana je tu kaj tudi ta opomnja: »Ta pesetn se ne poje po onem napevu kakor druge kresne pesmi; tudi Daj Bog, Marija, daj dobro leto se ne pripeva za vsako kitico (beri: vrstico), ampak samo tamkaj, kjer je naznačeno. Napev je jako lep. »Blago = goveja živina; goveja = govedina«. Primerjaj deloma naslov »Tri rožice* (Št. 5056— so6g.)
III. — I. Pesmi obredne B. 5097.
181
5 Daj, Bog, Marija, daj dobro
leto! Na njivi ti šenica rase, Šenica je jen žlahten tek: Nobene maše brane ni, Če šenice zraven ni. 10 Daj, Bog, Marija, daj dobro
leto!
Mi smo nocoj malo spale, Tvoje zel'šče varovale. 25 Daj, Bog, Marija, daj dobro
leto! Na vrtu zelišče ti rase, Zel'šče je jen žlahten sad: Nobena jed okusna ni, Če zelišća zraven ni.
Bog dej, Bog dej dober večer, 3° Daj, Bog, Marija, daj dobro Dragi vinorejc! * et0.
Mi smo nocoj malo spale, Tvojo trto varovale.
15 Daj, Bog, Marija, daj dobro
leto! V gori tvoji trta rase, Trta je jen žlahten sad: Nobene maše brane ni, Da vinca zraven ni.
20 Daj, Bog, Marija, daj dobro
leto!
Bog daj, Bog daj dober večer, Dragi pastir moj! Mi smo nocoj malo spale, Tvoje blago varovale. 35 Daj, Bog, Marija, daj dobro
leto! Blago ti na polju pase, Blago je pohlevna stvar: Noben'ga kosilca ni, Če goveje zraven ni.
Bog dej, Bog dej dober večer, 4° Da J» Bo &> Marija, daj dobro
Dragi vrtnar moj! * et0 *
5097-
(Iz Gradca, podzemeljske župnije.)
Bog dej, Bog dej dobro večer, 15 ysega tega gotovega, Za večerkom bolje jutro! Dej, Bog, Marija, dej dobro
jutro!
Pojte, pojte, rani peli, 5 Rani peli, petelini. Spervojajte gospodare, Gospodare, gospodinje! Dej, Bog, Marija, dej dobro leto! Da b' veseli gori vstali, 10 Nas kresnice darovali :
Č'mo vam zeti mlad'ga sina, Mlad'ga sina za kresnika. Č'mo ga peljatv zelen travnik, Zelen travnik, pomoravnik, 20 Dej, Bog, Marija, dej dobro
leto! Č'mo mu splesti zelen kran-
celj, Zelen krancelj, pomorancelj. Ć'mo se sežnjim poigrati, Kot ta mati s tem detetom,
Ser, pogačo, zavijačo Vedro vina, dva cekina! 25 Kot dekliči s pankelcami,
Dej, Bog, Marija, dej dobro leto! Dej, Bog, Marija, dej dobro Če nam ne bo vsega tega, leto!
5097. Zapisa l Janko Barlč. — Iz njegovega rokopisa. Prepel = samec prepeliČji; potočiti = posloviti; zavijaČa = povitica. Da bi bilo tudi peli = pevci, kakor misli zapisovavec, se mi ne zdires; mariveč je to in tudi rano peli vŠt.5109. izprevrženo iz raniteli = ranitelji (prim. št.$og8. in 5118. od ranitelj ,Friihaufsteher, Friihauf*. Spervojajte /tf/. siog: Sprovojajte) = sprebujajte ; sežnjim (tudi všt.5088.) je ž njim, kateremuješe enkrat predložen predio? st. Zapisovavec je natisnil pesem v *Dom in Svetu* VII L Ci8g$.) na platnican 12. št. (2) s temi predrugačbami : 1, 34 Daj . . daj — 3, 4] Pojte rani peli petelini — 16, 17 sina — 17 krstnika — 22 podorancelj — 23 se sežnjim] se ž njim — 28 — 30] Kot ta prepel s prepelico, * Kot ta koklja s piščeti, * Kot grlica z grlicami. Verza 8, i$ y 20, 26, 31 manjka.
182 III.— I. Pesmi obredne B. 5098.
Kot golobček z golobico, Mi se od vas potočimo
Kot grlica z grlicami, In vas Bogu izročimo.
Kakor prepel s prepelico, Dej, Bog, Marija, dej dobro
30 Kakor koklja s pišencami. leto!
Dej, Bog, Marija, dej dobro leto!
(Iz Gribelj.)
Pri vaši na razpotju nalože fantje velik ogenj in tam pojć in se zabav- ljajo pozno v noč; ne kaj deklet gre pa »v kres«. Gredć po četiri in Četiri skupaj, većino jih spremlja tudi jeden fant, kateri jim piska, one pa kresujejo. Ko pri- dejo k hiši, zapojeta prvi dve:
Bog daj, Bog daj dober večer, Daj nam, Bože, dobro leto!
Še prvi dve ne nehata, vže žačneta drugi dve:
Za večerkom bolje jutro! Prvi jeso jod gospode,
Ran'te, ran'te, ranitelji, Drugi jeso jod miseca,
5 Ranitelji petelini! 20 Tretji jeso jod sunašca. >Oj devojka, devojčica, Bratci so se spominjali,
Kamoj si se jurosila?« £ am bi sestro bolje dati.
» »Tamoj doli zelen borek, « « Gospoda so prejohola, »Kaj boš tamoj delajuči?« Prejohola, pregizdava.
10 »Zlato reso trgajuća. . « 2 5 Misec se pa premlajuje, »Kaj boš z reso delajuči?« Premlajuje, postaruje.
»»Zlatila bom gradom funašcu bi najbolj dati,
kluče «<t Sunašce je zmir jednako,
»Kaj boš s kluči delajuči?« Li P° si J e ' ludi & ri J e!
»»Šla bom gledat, gdo je v 30 Dajte, dajte, ne štentajte:
gradi.«« Mi smo nocoj malo spale,
15 *V gradi jeso devet bratci, Vaše polje varovale.
In med njimi jena sestra. Varoval vas Bog, Marija,
Ona ima troje prosce: Bog, Marija, sveti Ivan!
Zahvalijo se za jajca ali pa za krajcarje tako-le:
35 »Lipa hvala na tem daru, Bog, Marija, sveti Ivan!
Kaj ste nam vi darovali. Mi se od vas potočimo
Daroval vas Bog, Marija, 40 In vas Bogu izročimo.«
Da vedno jedne ne pojć, zapojejo zaradi spremembe katero drugo, tako« n. pr. to:
»Kamoj šečeš, lipa Jane?« »»Ja se šečem na Volavlje,
Daj nam, Bože, dobro leto!
5098, Zapisa/ Janko Barle; povedala Totarjeva Meta. — Iz rokopisa BarUtovega; natisnjena v +Dotn in Sve/u* L (1888.) 88, 8g, kjer je opomnjeno- to: ran'te (2) = friih aufstehen. Verz 2. se poje za vsako vrslico. Glede vsebine prve zgoranje kresne pesmi pr. št. 846, 8aj, glede drttge št. 677 in 6j8 in pa zgoraj pri oddelku »Adlešiška /ara* številko 5080, pa spodaj v tem oddelku prvo podzemeljsko (5104). Navratil je iz Žumberka priobčil podobno v popisu čftmberskega kola v Ijublj. Zvonu 1888., str. .61 7.
III. — I. Pesmi obredne B. 5099, 5100. 183
Na Volavlje, na žegnanje, Tam sem bila zagovorna,
5 Na žegnanje k Majki božji. Kad sem bila glave bolna.««
Tako kresujejo, precej ko se zmrači, do ranega jutra. Darove razdelć med seboj takć, da vsaka jednako dobi, pa tudi £ant, kateri jih spremlja, dobi jednaki del.
5°99-
(Iz Gribelj, podzemeljske župnije.)
Bog daj, Bog daj dober večer, Mi smo nocoj malo spale,
Za večerkom bolje jutro ! Vaš'ga polja varovale.
K temu stanu lepo dojti, Mi smo došle, da nam date,
Tute lepo pometeno. x 5 g a . * a ™ ? ate naš * da «?; . 5 Pometala lepa Ana, Da J te > da J te ' ne ^tentajte!
Razmetala lepa Meta, Lepa hvala na tom daru,
Pometala, razmetala. Ki ga ste nam darova ii .
Lepa Mare šivek šiva, Daroval vas Bog, Marija,
Sivek šiva, našivuje. 20 B Mari - a> sveti Ivan!
10 Lepa Dora rože sadi, Polne vrte nasadila. Za vsako vrstico poje se refren:
Daj Bog Marija, daj dobro leto!
Kjer so pri hiši sinovi in hčere za ženitev, pojo:
Bog daj, Bog daj dober večer, Majka jim se veselila,
Daj nam, Bože, dobro leto! Pa bi si je odkojila,
Tote rastu tri javorki Odkojila, oženila,
25 I uza nje d vi konoplje, Oženila, poudala. Dvi konoplje, dvi sestrice.
Darove prosijo in z± prejete se zahvalijo tako:
30 Bog daj, Bog daj dober večer, Hvala, hvala na tom daru,
Daj vam, Bože, dobro leto! S kim nas jeste darovali! Gospodari, gospodinje, Daroval vas dragi Jezus,
Dajte, dajte, ne štentajte. 40 Dragi Jezus i Marija Mi smo nočas malo spali, I ta sveta Katarina,
35 Malo spali, rano 'stali, Ka na(d) nami z roko krilja,
Vaše polje varovali. Kot nad nami, tak nad vami!
Mi se od vas potočimo 45 In vas Bogu izročimo.
5IOO.
(Iz Gribelj, podzemeljske župnije.)
Izrasla je bela roža Pod njom mi je malo hlada
Na sred polja širokega. I u hladu postelica.
5099. Zapisa/ Janko Barle; povedala Zeljko Dorka. — Iz Barletovega rokopisa.
5100. Zapisa! Janko Barle. — Iz njcgovega rokopisa, Kjer nimajo pri hiši čebel, ondi ne pojejo verza 9 — 10; rij je vol, kateri je bolj sajast = staro- slovensko ryždt, hrv. ndjan; prirožiči = oni mali rogovi, kateri zrasejo jelenu.
184
III.— I. Pesmi obredne B. 5101, 5102.
5 Na njoj leži lepi Ive I uz njega lipa Bare. Oni lipo Boga mole, Da jim Bog da čuda pčelic, Ki jim sunce zakrivaju. 10 Oni lipo Boga mole,
Da jim Bog da mlad'ga sinka, Mlad'ga sinka gospodina, Ki bu gonil rije voli, Ki imaju zlate rogi 15 I uz roge prirožiče.
5IOI.
(Iz Gribelj, podzemeljske župnije.)
»Oj divojka, divojčica, Gde si krilce orosila?« »Tamo doli zelen borek, Zlato reso trgujući.« 5 Natrgala zlat voziček, Pelala ga van v gradiček. Va tem gradu devet bratcuv I med njimi jena sestra. Ona ima troje prosce. 10 Prvi jeso od gospode, Drugi jeso od miseca,
Tretji jeso od sunašca.
Bratci so se spominjali,
Kom' bi bolje sestro dati 15 »Gospoda su preohola,
Preohola, pregizdava;
Misec mi se premlajuje,
Premlajuje, prestaruje;
Bolje suncu neg* misecu: 20 Sunašce je se jednako,
Lipo sije, ljudi grije.«
5102.
(Iz Grma, podzemeljske župnije.)
Bog daj, Bog daj dobro večer, Za večerkom bolje jutro!
Mi smo nocoj malo spale Vaš'ga polja varovale.
5 Pri vas lepo pometeno: Pomela je lepa Mare, Razmela je lepa Bare.
Pred vratmi vam hruška
zrasla, Pod njo vam je hladna senca, 10 V hladni senci posteljica. Na nji leži lepi Janez, Lepi Janez, njeg'va ljuba. Med njimi je lepa igra, Lepa igra: Bog, Marija.
15 Dajte, dajte, ne štentajte: Pehar moke, jajca v roke. Će ne date vsega tega, Vsega tega gotovega, Č'mo vam zeti mlad'ga sinka.
20 Mlad'ga sinka za kresnika. Č'mo ga peljatv zelen travnik, Zelen travnik, pomoravnik, Ć'mo mu splesti zelen kran-
celj.
Fala, fala na tom daru, 25 S k'terim ste nas darovali! Daroval vas Bog, Marija, Bog, Marija, sveti Ivan ! Mi se od vas potočimo In vas Bogu izročimo, 30 Bogu, Bogu in Mariji.
5 1 01. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegovcga rokopisa. Za vsako vrstiro je navodni refren: Daj Bog Marija, daj dobro leto. Primerja] prvi del številke 509$ .
5102. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa.
III. — I. Pesmi obredne B. 5103. 5104.
185
5I03-
(Iz Kaplišč, podzemeljske župnije.)
Pred vratmi vam jabkazrasla, Pod jabko vam senca hladna. Daj, Bog, Marija, daj dobro
leto! . V senci vam je vaša pojstla, 5 Pojstla z ruho pregrnjena. Daj, Bog, Marija, daj dobro
leto! Na nji leži lepi Janez, Poleg njega ljuba mama, Po imenu Katarina, 10 Daj, Bog, Marija, daj dobro
leto! Med njimi je lepa igra, Ljuba hćerka, lepa Mare.
Daj, Bog, Marija, daj dobro leto!
Naša pravda malo blaga! 15 Mi smo nocoj malo spale, Ki smo polje varovale. Daj, Bog, Marija, daj dobro
leto!
Mi se od vas odločimo In vas Bogu izročimo,
20 Bogu, Bogu in Mariji. Će ne boste nam nič dali, Čemo zeti mlad'ga sinka, Mlad'ga sinka za kresnika, Č'mo ga peljat v zelen log,
25 Č'mo mu dati zelen pušeljc. Daj, Bog, Marija, daj dobro
leto!
5104.
(Iz Podzemlj Pred kakovim i tridesetmi leti popevali
Šetala se lepa Jane Na Volavje k Majki božji. »Kam se šećeš, lepa Jane ?» »»Na Volavje k Majki božji. 25 5 Tamo nosim lepe dare, Lepe dare, pisan robec.«« »Ne šeči se, lepa Jane, Tamo jeso hudi ljudi, Hudi ljudi, gosti lugi.« 10 »»Ćemo loge prehoditi, Ćemo travo pregaziti.«*
Nakosila voz voziček,
Zapelala v grad gradićek,
V onem gradu devet bratcev. 35
15 Imeli so eno sestro, Imela je troje prosce. Bratci so se spominjali, Kam bi bolje sestro dati. Prve mela od gospode, 40
20 Gospodi ni dobro dati : Gospoda so preohola,
30
a.) so tako:
Preohola, pregizdava. Druge 'mela od meseca, Mesecu ni dobro dati, Mesec mi se pomlajuje, Pomlajuje, postaruje. Suncu bi jo bolje dati: Sunce mi je navek žarko, Navek žarko i rumeno.
Izrasla je runka hruška Na sred* polja širokega. Pod njo sedi sveti Peter, V rokah drži zlati krepel. Zabalal je na hrušćico, Izbalal je tri hruščice. Prva pala v naše polje, Naše polje obrodilo. Druga pala v naše selo, Naše selo 'se veselo. Tretja pala v naše gore, Naše gore obrodile.
5103. Zapisat Janko Barle. — Iz nje goveda rokopisa. — V pesmi na- Šteta imena so imena hišnega očeta, hišne matere in hčerke.
5104. Zapisat Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. Primerjaj št. 6y 7 d., 5080, 5098; 846 d., 5098, $101, 5105; $oj6 d., 5105, 5108, 5116 in enako spodaj v preagrajskem kolu.
186
III. — I. Pesmi obredne B. 5105, 5106.
(Iz Podzemlja.)
Izrasla je runka hruška Na sred polja širokega. Pod njo sedi sveti Peter,
V rokah drži zlat' krepelec. 5 Z&balal je na hruščico,
Izbalal je tri hruščice. Prva pala v naše polje, Naše polje obrodilo. Druga pala v naše gore, 10 Naše gore obrodile. Tretja pala v naše selo, Naše selo vse veselo.
V jenem gradu devet bratov, Imeli so jeno sestro.
15 Bratci so se spominjali, Kam bi bolje sestro dati. Imela je troje prosce. Prve 'mela od gospode : Gospoda so preohola,
20 Preohola, pregizdava. Druge 'mela od meseca: Mesec se mi pomlajuje, Pomlajuje, postaruje. Tretje 'mela od sunešca,
25 Bolje bi jo suncu dati: Sunešce je navik žarko, Navik žarko i rumeno.
5106.
(Iz Primostka pri Podzemlju.)
Bog daj, Bog daj dober večer, 5 Pred vrati vam hladna senca,
Za večerkom bolje jutro, V hladni senci lepa pojstla,
Gospodarji, gospodinje, Z belo rjuho pregrnjena.
Po hiši vam vsa družina! Na nj i leži lepo telo,
5105. Zapisa/ Janko Bari č. — Iz njegovega rokopisa. — Za vsako vrstico pojo refren : Daj Bog Marija, daj dobro leto ! Glej glede' varijant prejšnjo številko. V Podzemlju je Janko Bar/e zapisat tudi napev kresnin pesmi pred IriŠami, ki je tak-le:
U I ' I '" * [, f
do - ber ve - čer, Daj Bog Ma - ri - ja
5106. Zapisa/ Janko Barlč. — Iz *Dom in Sveta« VI I L (1895.) na
p/atnicah 13. št. (5). Imena v tej pesmi (Janez, Mare, Janez, Miko, Anče) so
imena gospodar/a in gospodin/e, njunih sinov in hčerke. Primerjaj z/asti št. 5089.
III. — I. Pesmi obredne B. 5107, 5108.
187
Lepo telo, lepi Janez. 10 Uz njega je drugo telo,
Drugo telo, lepa Mare.
Pred vrati oj so vam zrasla,
So vam zrasla dva hrastička.
Nišo vam to dva hrastička, 15 Neg' sp vam to dva fantička :
Lepi ; Lepi J
anez, lepi Miko.
anez Boga moli. Da bi dal mu štiri voli, Da bi polje izorali, 20 Izorali, razorali.
Lepi Miko Boga moli, Da bi dal mu dosti čbela, Da bi senco razkrivale. Pred vrati oj je vam zrasla 25 Lepa visoka konoplja: Ni konoplja, neg' devojka, Je devojka lepa Anče, Lepa Anče rože sadi.
Hvala, hvala vaš'ga dara, 30 S kterim ste nas darovali. Daroval vas Bog, Marija, Sveti Petar, ključar božji!
5107.
(Iz Primostka, podzemeljske župnijc.)
Bog daj, Bog daj dober večer, Za večerkom bolje jutro ! Poj te, poj te, rani peli, Rani peli, petelini: 5 Sprebujajte gospodare, Gospodare, gospodine. Dajte, dajte našo pravdo, Naša pravda malo blaga ! Ako ne bo vsega tega, 10 Vsega tega gotovega;
Ć'mo vam 'zeti mlad'ga sinka, Mlad'ga sinka za kresnika,
Zelen travnik, podboravnik. 15 Ć'mo mu splesti zelen kran-
celj, 'Se iz rožic iz galtrožic. Ć'mo se sežnjim poigrati, Kot fantički s piščalkami, Kot deklički z iglicami.
20 Hvala, hvala na tom daru, Ki ste nas vi darovali: Daroval vas Bog, Marija, Bog, Marija, sveti Peter! Mi se od vas potočimo
mo ga peljatvzelen travnik, ^ In vas Bogu naročima
Voljan sTzcl faru. 5108.
(Iz Poljan od Kolpe.)
V našem polju zlata jablan, 5 Pod jablano zlata miza, Daj, Bog, daj, Daj, Maria, dobro leto daj, Daj nam Bog!
Za nju sede Bog, Maria, Bog, Maria, sveti Peter. V rokah derži zlato kropel.
5107. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa.
5108. Zapisa/ Marko Kobe. — Iz Novic X. (1852.) 103. Verz 2 — 4 se ponavlja za vsakim. »Barak, bar ,Kolbenhirse, Fennich*; hambarak, hambar — žitnica, žitna hramba; latka, lat — bilka, steblo; grebenica = grobana trta, vla- čenica; lodrica = čbanja, brenta«. Isto pesem nahajamo v SPKN. V. 86 s temi premembami: 1 našim polji — 2] Daj Bog — 3 Marija — 5 jablanku — 6 sedu . . . Marija — 7 Marija — 9 u jablanku — 10 padu — 15, 16 = 16. 15 (paČ pomotoma je tiskano polhan barak) — 20 polodrica (pomota!) — 21] I prevezal povederce (pomota!). Te ze/6 majhne raz/ike pač kažejo, da je Kobe' tišti, ki je Korytku (ali njegovim nada/jevavcem) iztočii v petem zvezku SPKN. priob- Ćene -»Pesmi od Hrovaške meje«; sicer bi si ne mogli misliti, da bi bit Kobe vnovič 8 let pozneje s svojim imenom natisni/ to pesem. Vs/ed tega prištevam k po/janskim tudi nastopno številko.
188 III.— I. Pesmi obredne B. 5109, 5 no, 51 n, 5 112.
Hitel se je u jablanko, Vsaka latka dva vaganka.
10 Doli pala tri jabuka. Tretje palo v vinske gore,
Pervo palo v naše selo, Vinske gore obrodele:
Naše selo vse veselo. Stara terta tovor vina,
Drugo palo v žitno polje, 20 Grebenica po lodrico
Žitno polje obrodilo: I prevezec po vederce.
15 Vsaki barak po hambarak,
5109.
(Belokranjska, najbrž od Poljan.)
Bog daj dober večer, Mladog sina gospodina.
Daj nam, Bože, dobro leto, Peljat čemo ga v travo, Bolje jutros (?) za većerko ! Splest mu čemo zelen venček,
Pojte, pojte, rano peli, 15 Iz koprivi zelen venčec: 5 Sprovojajte gospodara, Kot junaku s jabukama,
Gospodara, gospodinju. Snašice z iglicama,
Dajte, dajte, nas ne derž'te, Divojke strelicama. Našo pravdo i navado: Lepa fala na tem daru:
Več vašiga, nek našiga. 20 Lepo so nas darovali 10 Ako li nam nočte dati, Z lepim letom rodovito,
Vzet vam čemo mladiga sina, Z vinsko jagodico.
Q?reloška fara. mio.
(Žuničanska iz preloške fare.)
Bog daj, Bog daj dober večer, Na senci je posteljica.
Daj nam, Bože, dobro leto! Na posteljci mladi junak,
Za večerkom bolje jutro. Mladi junak sinko Janko.
Lipa stoji prozelena, TX . , . ., ...
5 Prozelena tratorica. I0 g a J^ ^ajte, mila majko!
Na tratorki ladna senca, Hvala ' hvala > mila ma J ko!
5«*-
(Žuničanska iz preloške fare.)
Bog daj, Bog daj dober večer! Za altarom majke božje. Daj nam, Bože, dobro leto! 5 Čuvala je čuvarica, Izrasla je jabučica Čuvarica majka božja.
SemišJza fara. mi2.
(Z Omote, semiške župnije )
Ondi sohodili Še pred kakovimi tridesetimi ietmi pastirje (možki in ženski, stari od 10— 12 let) na kresni večer pred hiše popevat. Šio jih do 15 skupaj.
5x09. Zapisa/ najbrž M. Kobe. — Iz SPKN. V. 114 — 11$. (*Koledniško vošenje*). Verz 2. se ponavlja za vsako vrstico. V v. 4. je tiskano pela, v v. 16. junaka z Jabukona? Za v. 75. manjka očividno več verzov. Primerjaj konec št. $120,
5110. Zapisa/ Ivan ŠaŠelj. — Iz »Dom in Sveta« II. (i88g.) 164.
51 xx. Zapisa/ Ivan Šašelj. — Iz *Dom in Sveta* II. (i88g.) 164.
51 12. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. Natisni/ jo je v
- Dom in Svetu* VIII(i8q$.) napiatnicah 12. Št. (i)s temi raz/ikami: 11 krsnfka
— 14 krancelj — 15 podorancelj. Gledi konca g/ej Št. 5127 d.
III. — I. Pesmi obredne B. 51 13, 5114.
189
Stvari, katere so jim ljudje podarili, spravili so, a prihodnjo nedeljo so jih spekli in se z njimi pogostili pod gabrom na paši. Popevali so tako:
10 Ć'mo vam zeti mlad'ga sinka,
Hvaljen bodi Jezus Kristus! Dober večer Bog vam dej ! Mi smo nocej malo spali, Vaše polje varovali. 5 Dejte, dejte štiri jejca, Štiri jejca, žlico masti, Žlico masti, košćek špeha, KoŠček špeha, Šalco moki! Će ne daste vsega tega,
Mlad'ga sinka za kresnika. Č'mo ga peljat v zelen travnik, Zelen travnik, podoravnik. Ć'momu splesti zelen krancel, 15 Zelen krancel, podorancel. Če ne daste vsega tega, Vaša hiša polna miša, Vaša štala polna blata!
SahorsfccL faru. «%II<*.
(Iz Bereče vaši suhorske župni je.) Ko pridejo s polja pred hiše pojo:
Hvaljen bodi Jezus Kristus, Daj nam, Bože, dobro leto! Dober večer, dobri ljudi !
Mi smo nocoj malo spali, 5 Ker smo pole varovali. Varuj nam ga Bog, Marija, Bog, Marija, sveti Peter!
Na tem dvoru sliva zrasla, Pod njom mije hladna senca, 10 V hladni senci bela postelj. Na nj i leže lepa tela, Med njimi je lepa igra, Lepa igra, mlada hćerka.
Mi se od vas potočimo 15 In vas Bogu izroćimo.
Ondaj jim ne dado ničesar, nego v osmini gresta po dve skupaj in dobita jajec, brašna ali kaj drogega, »kako se več trefi«. S temi darovi se skupno po- gostijo ali jih pa tudi prodajo.
5"4-
(Iz Suhorja.) Kadar od hiše do hiše hodijo:
Hvaljen bodi Jezus Kristus! En Bog sliši k vaši hiši!
Me smo nocoj malo spale, Ker smo polja varovale, 5 I vašega i našega; Vari nam ga Bog, Marija, Bog, Marija, sveti Peter!
Na dvoru vam hruška zrasla, Pod njo vam je hladna senca, 10 V hladni senci posteljica, Z belo ruho pregr njena.
Na nji leži Jože, Mina I med njima lepa igra, Mladi sinek, mlada hčerka.
(Mesto te vrste tudi:) 15 Lepa igra: Bog, Marija.
Pojte, pojte, petelini! Prebudite gospodarje, Gospodarje, gospodinje, Da bi hteli gori vstati, 20 Nas kresnike darovati.
5 1 13. Zapisa/ JankoBarle. — Iz njegovega rokopisa. Verz 2. se po/e za vsako vrstico.
5 1 14. Zapisa/ Anton Zloga r. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. Z verzom prvim pozdravi eri pevec, z drugim pa odgovore' drugi pevci. Verz 21. je pač izprevršen iz Naša pravda malo blaga (prim. št. 5107).
190
III. — I. Pesmi obredne B. 51 15, 5 116, 51 17.
V vašem daru malo blaga! Hvala, hvala vašga dara! Me se cd vas odločimo,
In vas Bogu izročimo 25 Me zdaj od vas Bog sam pri vas!
VintšJtct fara. 51
(Iz Vinice
Bog daj, Bog daj dobro večer, Daj nam, Bože, dobro leto! Za večerko bolje vjutro, Daj nam, Bože, dobro leto!
5 Bo le jutro tratornica, Na tratćrke hladno sence. Na sencu je posteljica, Najnu spava mladi junak.
15-
pri Kolpi.)
vStan se gore, mladi junak, 10 Tvojo rožo drugi trga!« »Naj jo trga, naj jo nosi, Naj jo nosi mile majke:
Moja majko lahko tica, Lahko tica, čista voda ! 15 Bog daj, Bog daj dobro večer, Daj nam, Bože, dobro leto!
5116
(Iz Vinice pri
Izrasla je ena lipa, Pod lipo je lepa miza, Okol miže zlati stolci, Na njih sedi gospodin Ive 5 In med njimi Bog, Marija, 1 Bog, Marija, sveti Peter. Peter nosi kropelico, Zabalil se na jabuko, Sabalil tri jabuke. 10 Jena pala v naše selo:
Kolpi.)
Naše selo vse veselo. Druga pala v našo goro: Naša gora obrodila, Vsaka trta po vedarce, 5 Grebenica tri, četiri. Tretja pala v- naše polje: Naše polje obrodilo, Vsaki snopek po merico, Razstavica tri, četiri.
5«7-
(Od onstran Kolpe.)
Bog daj, Bog daj dobro večer, Gospodinam, gospodarjem!
Mi smo nocoj rano stali, Rano stali, malo spali, 5 Vaše pelje varovali; Varuj, varuj Bog, Marija Sveti Ivan, kresnik božji! Da b* se božje sprebudili, Da b' nas lepo obdelili 10 Z enim darom al' pa z dvemi
Ali pa z vsemi štermi. Pojte, pojte poiskati, Će nam mislište kaj dati. Ak' pa nečete nič dati, 15 Čmo vam gospodarja vkrasti, Na zelen travnik odpeljati, Na pisan stolček posaditi. Mi ga čemo tak vrediti, Da ne bo mogel nazaj priti.
5 1 15. Zapisa I Fr, Trošt. — PriobčU dt. Kdv. Vo/Čič v » S/ova nu* IV. (i88 7 .) 379 .
51 16. Zapisa! Fr. Trošt. — Priobčil dr. Edv. VolčiČ v »Štovanu* IV. (1887.) 3j 9 .
51 17. Zapisa/]. Malnar. — Iz njegovega rokopisa. Vv. 8. božje = Bože. Opomnja. Z be/okraniskimi ivanjskimi pesmimi se mnogotero sk/adajo
pesmi, kt se po/o v be/okraniskem kotu, primerjaj spodaj v II. razaelku oddelek L, kjer so pri dotičnih pesmih navedene podobnosti in enakosti.
III. — I. Pesrai obredne B. 51 18, 5 119, 5120. 191
20 Bog je z nami, tud z vami, In vas Bogu naročimo
Daj, Marija, dobro leto, 25 In svetemu Florijanu, Sveti Ivan, kresnik božji! Ki poštene hiše varje.
Mi se od vas odločimo
UTajikcuv sJze .
»Pred dvorom je zelen trsek.«
5"8.
(Varaždinska okolica.)
Bog daj, Bog daj dobro večer, Z vankuši je podglavljena,
Za večerkom dobro jutro Na nj i leži mladi gospon.
Tomu dvoru poštenomu! 10 »Stanite se, mladi gospon,
Pred dvorom je zelen trsek, Stan' te, stan'te, darujte nas
5 Pod trsekom debel hladek, Lepem zdravljem i veseljem,
Vu hladu je postelica, Z drobnem žitom i pšenicom
Z dopleri je popojena, Z rusem vincom i rakijom !
Pred Ivanjem ono noč ido dečki k hižam i pred vsako hižo jim se stelje (praproti) prestre; na njo se posedejo in popevajo, onda jih ljudje darujo z jajci. meljo (moko) in z drugim tegom, in tako ido od hiže do hiže, in kadar jih ljudje darujo, zahvale se rekoč: »Lepa hvala na tem, daruj vas Bog i Marija«. Pričujočo pesem pojo pred hižo kakega višega gospoda in pred farovžem; pred drugimi hižami pa pojo bolj povrhno, veči del tako-le:
15 Bog daj, Bog daj dobro večer, 20 Mi smo nočas rano stali, Za večerkom dobro jutro ! Rano stali, malo spali,
Stante, stante, ranitelji, Vaše polje varuvali,
Ranitelji petelinci! Daruj vas Bog i Marija!
Stante, stante, darujte nas!
»Stante gore, mlada gospa!«
(Topliška pri Varaždinu.)
Stante gore, mlada gospa, Ka zakuru žari ogen,
Jobudjajte vse divojke, Ka pometu bile dvore,
Ka počešu žute lasi, Ka podoje šare krave!
Ka spleteju biber kite, Mi nemremo tu tu biti,
5 Ka donesu hladne vode, 10 Tutu blato do kolena !
»Čiji žnjači v ravnom polu?«
5120.
(Topliška pri Varaždinu.)
Bog pomagaj tomu stanju, Tomu stanju, gospodaru,
Tiho je leto, dober je Bog! Gospodaru, gospodinu,
51 18. Zapisal M. Valjavec. — Iz Slov. Glasn. II. (18 $8. J 14, kjcr je v v. 22. tiskano napak daruvali nam. varuvali.
5 1 19. Zapisal Ivan Ku kulje vić. — Iz njegovih »Pesmi* str. 25$. Prim. zgoraj jurjevske štev. 4gg2—gj.
5120. Zapisal Ivan Kukuljević. — Iz njegovih *Pčsmi« 253 — 255. Verz 2. se ponavlja za vsako vrstico. V v. 16. je tiskano napak nose. Slog po- menja vrsto za Žena, to je koredico ,Grasschwaden, Getreideschvvaden'.
192
III. — I. Pesmi obredne B. 5 121.
5 Gospodinu, vsi družini, Vsi družini, menši vekši, Menši vekši, najstareši! Najstareši, najmlaješi, Najmlaješi, najvredneši,
10 De Bog sliši i Marija, Sveti Ivan imenitel, Imenitel i kerstitel, Ki je kerstil dušu i telo! Čiji žnjači v ravnom polu?
15 Tojnčekovi, Jeličini! Tojnček nosi barel vina, Barel vina, dva vodina. Jela nosi rani jobed: »Pite, ječte, moji žnjači!«
20 »>Mi nećemo pit ni jesti, Mi joćemo jako žnjeti Vaše žito i pšenicu, Jako žeti, vse požeti, Žnjač kre žnjača, serp kre
šerpa,
25 Slog kre sloga, snop kre
snopa.« « Nju vezalo sto vezačov, Nju stavilo sto stavičev, Nju vozilo sto vozičev, Navozilo dosta vnogo,
30 Dosta vnogo, pune štagle.
Nju zmetalo sto mlatičev, Nju vijalo sto vijačev, Nju grabilo sto grabi čev, Nju nosilo sto nosičev.
35 Nanosilo dosta vnogo, Dosta vnogo, pune lagve, Pune lagve javorove, Pune škrinje jabukove, Pune kose skrebutove:
40 Kaj bo više, to bo naše!
Dajte, dajte, mladi gospon, Kaj ste snočka jobečali: Naša daća sir, pogača. Jako ne bo vsega toga,
45 Mi vzememo vaše dite, Vaše dite to najmlajše, To najmlajše, Ivanjčeka. Mi ga joćmo j opra viti: Z črešnje višnje cepeliše,
50 Z maka cvita robaćicu, Z šipkovine zelen venček. Mi ga jočmo jodvoditi V temne luge, prasne pute, Kaj se bomo š njim igrale,
55 Kak junaki strelicami, Kak divojke z jabukami, Kak snašice z iglicami.
Na polji miza pokrita z
5121.
(Iz Vrbovca
Falem bodi Jezuš Kristuš! Tiha hej leta, lčpo je Bog
dal! Bog pomagaj tomu stanju, 15 Tomu stanju, gospodaru, 5 Gospodaru se družine, Se družine po se hiže, Od najvekšega do najmejn-
šega! Rodilo vam pole žitkom: 20 Šaka laća pol vaganca! 10 Rodila vam gora z vinom : Šaka loza pol vederca!
masnim ruhom.
.)
Rodila vam loga žirom: Šaka grana pol vagana! Ne držte nas tetu doge: Tu je blace do kolenca, Bčlem volom do jermenca, Šarem kravam do vimenca, Vranem konj om do stru-
menca! Mi idemo prašnim potom, Prašnim potom, tamnim lo- gom. Ostalo vam totu zdravje, Vam na domu, nam na potu!
5121. Zapisa/ Rik. Ferd. Plohi. — Iz njegovih HNP. I. 73 — 7$. Verz 2. se ponavlja za vsakim verzom, »Loga (v. 12.) = lug.« Primcrjaj ŠL 4gg2 d.
III. — I. Pesmi obredne B. 5122. 193
Ovaku pjevaju pastirice na I van je od kuće do kuće; kad jim gospodarica dade Štogod j, a one se zahvale ovako:
Lčpa fala stari majki, I današnji godevnjak
Ki su dare daruvali, Sveti Ivan!
25 Mi njim fali, Bog jim plati
Na polju miza pokrita z masnim ruhom.
5122.
(Iz Cvetlina v hrv. Zagorju.)
Dober jim večer, gospodari, Dober jim večer, gospodinje!
Daj, Marija, daj,
Dobre lete daj, 5 Daj vam ga Bog!
Bome gor budile rane dekliče, Rane dekliče, rane dekline.
Bome v roke dale žote pehare, Žote pehare, pisane mijolne.
10 Bome je poslale po tu ladnu vodu, Po tu ladnu vodu vo tu černu goru.
Bodo nam prinesle ove ladne vode, Ove ladne vode z ote černe gore.
Bome si hmivale ove bčle roke, 15 Ove bčle roke i rumena lica.
Bome gor budile našu gespo Mergčtu, Našu gespo Mergčtu, našu klučaricu.
Bome vun zbirale se te drobne kluče Pisanih jormarov i jod bčlih ladlov.
20 Bome vun jemale se bčle bčluhe, Se bčle bčluhe, se te mesne ruhe.
Bome si brisale ove bčle roke, Ove bčle roke i rumena lica.
Stoji nam, stoji pole široko, 25 Pole široko, raven visoko.
Na nem je ravnu lipa zelena, Lipa zelena, miza s komena.
Miza pokrita z bčlom bčluhom,
Z bčlom bčluhom, z otom mčšnom ruhom.
30 Kolo mi stoji dvanajstero stolcov, Kolo mi sedi dvanajstero jogrov.
5122. Zapisa/ Rik. Ferd. Plohi. — Iz njegovih HNP. I/L 86— 91. Pohar = pehar, vrč; mijolna ^ majolka; s komena —- iz kamena; včrt = Wirt (go- spodar).
13
192
III.— I. Pesmi obredne B. 5 121.
5 Gospodinu, vsi družini, Vsi družini, menši vekši, Menši vekši, najstareši! Najstareši, najmlaješi, Najmlaješi, najvredneši,
10 De Bog sliši i Marija, Sveti Ivan imenitel, Imenitel i kerstitel, Ki je kerstil dušu i telo! Čiji žnjači v ravnom polu?
15 Tojnčekovi, Jelićini! Tojnček nosi barel vina, Barel vina, dva vodina. Jela nosi rani jobed: »Pite, ječte, moji žnjači!«
20 »>Mi nećemo pit ni jesti, Mi jočemo jako žnjeti Vaše žito i pšenicu, Jako žeti, vse požeti, Žnjač kre žnjača, serp kre
šerpa,
25 Slog kre sloga, snop kre
snopa.« « Nju vezalo sto vezačov, Nju stavilo sto stavičev, Nju vozilo sto vozičev, Navozilo dosta vnogo,
30 Dosta vnogo, pune štagle.
Nju zmetalo sto mlatičev, Nju vijalo sto vijačev, Nju grabilo sto grabičev, Nju nosilo sto nosičev.
35 Nanosilo dosta vnogo, Dosta vnogo, pune lagve, Pune lagve javorove, Pune škrinje jabukove, Pune kose skrebutove:
40 Kaj bo više, to bo naše!
Dajte, dajte, mladi gospon, Kaj ste snočka jobečali: Naša daća sir, pogača. Jako ne bo vsega toga,
45 Mi vzememo vaše dite, Vaše dite to najmlajše, To najmlajše, Ivanjčeka. Mi ga jočmo jopraviti: Z črešnje višnje cepeliše,
50 Z maka cvita robačicu, Z šipkovine zelen venćek. Mi ga jočmo jodvoditi V temne luge, prasne pute, Kaj se borno š njim igrale,
55 Kak junaki strelicami, Kak divojke z jabukami, Kak snašice z iglicami.
Na polji miza pokrita z
5121.
(Iz Vrbovca
Falem bodi Jezuš Kristuš! Tiha hej leta, lčpo je Bog
dal! Bog pomagaj tomu stanju, 15 Tomu stanju, gospodaru, 5 Gospodaru se družine, Se družine po se hiže, Od najvekšega do najmejn-
šega ! Rodilo vam pole žitkom: 20 Šaka laća pol vaganca! 10 Rodila vam gora z vinom: Šaka loza pol vederca!
masnim ruhom.
.)
Rodila vam loga žirom: Šaka grana pol vagana! Ne držte nas tetu doge: Tu je blace do kolenca, Bčlem volom do jermenca, Šarem kravam do vimenca, Vranem konj om do stru-
menca! Mi idemo prašnim potom, Prašnim potom, tamnim lo- gom. Ostalo vam totu zdravje, Vam na domu, nam na potu!
5121. Zapisa/ Rik. Ferd. Plohi. — Iz njegovih I1NP. L 73—75. Verz 2. se ponavlja za vsakim verzom. »Loga (v. 12.) = lug.« Primerjaj šL 4992 d.
III. — I. Pesmi obredne B. 5122. 193
Ovaku pjevaju pastirice na Ivanje od kuće do kuće; kad jim gospodarica dade Štogod j, a one se zahvale ovako:
LČpa fala stari majki, I današnji godevnjak
Ki su dare daruvali, Sveti Ivan!
25 Mi njim fali, Bog jim plati
Na polju miza pokrita z masnim ruhom.
5122.
(Iz Cvetlina v hrv. Zagorju.)
Dober jim večer, gospodari, Dober jim večer, gospodinje!
Daj, Marija, daj,
Dobre lete daj, 5 Daj vam ga Bog!
Bome gor budile rane dekliče, Rane dekliče, rane dekline.
Bome v roke dale žote pehare, Žote pehare, pisane mijolne.
10 Bome je poslale po tu ladnu vodu, Po tu ladnu vodu vo tu čemu goru.
Bodo nam prinesle ove ladne vode, Ove ladne vode z ote černe gore.
Bome si hmivale ove bčle roke, 15 Ove bčle roke i rumena lica.
Bome gor budile našu gespo Mergčtu, Našu gespo Mergčtu, našu klučaricu.
Bome vun zbirale se te drobne kluče Pisanih jormarov i jod bčlih ladlov.
20 Bome vun jemale se bčle bčluhe, Se bčle bčluhe, se te mesne ruhe.
Bome si brisale ove bčle roke, Ove bčle roke i rumena lica.
Stoji nam, stoji pole široko, 25 Pole široko, raven visoko.
Na nem je ravnu lipa zelena, Lipa zelena, miza s komena.
Miza pokrita z bčlom bčluhom,
Z bčlom bčluhom, z otom mčšnom ruhom.
30 Kolo mi stoji dvanajstero stolcov, Kolo mi sedi dvanajstero jogrov.
5122. Za/>tsa/R\k. Fer d. Plohi. — Iz njegovih HNP. HL 86— gi. Pohar = pehar, vrč; mijolna — majolka; s komena — iz kamena; vert = Wirt (go- spodar).
13
194 III.— I. Pesmi obredne B. 5123, 5124.
Srčdi mi sedi ženik z nevestom, Ženik z nevestom, z nebeskom deklom.
Gor nam se rihta sirna pogača, 35 Sirna pogača, mijolna vina.
Sirna pogača, mijolna vina, Mijolna vina, se po dva sedima.
Ćč nas nedu daruvale, bome včrta vkrale, Bome jih pelale po tem černem logu.
40 Bome kupovale su tu dragu zmagu: Z lopušeca klobučec, s koprivice pušlec.
Z lopušeca klobučec, s koprivice pušlec, S kopinice pasec i srebrni plašec.
Pošto je gazdarica »kresovaljam« nešto udielila, to one ovako sa vrše:
Bog vas prekriži, vas na vašem stanu, 45 Bog nas prekriži, nas na našem potu ! Lejko li noČ, lejko li noč, Vužgi nam Marija nebesku luč!
»Bog nam živi gospodo!«
5"3.
(Topliška pri Varaždinu.)
Vijala se sviba viba Bog nam živi tu gospodu,
Jober grada gospodskoga. Tu gospodu vu tom gradu ! « Bele vile kolo vile, IQ Gospoda se sp0 minala,
Kolo vile, vino pile, s k f m w viI / daruva i a .
5 Jedna drugi napijale: Mali darek cvancigarek
»Nit za tvoje nit za moje Dober darek jen š & kudarek! Za gospodu dobro zdravje: J
(Topliška pri Varaždinu )
Oj jabuka zelenika Gori sedi, grada gledi :
Jober grada gospodskoga, Bog nam živi tu gospodu,
Z lepim cvetom jodcvetala, 10 Tu gospodu vu tom gradu-!
Dobrim rodom jobrodila, Gospoda se spominala,
5 Na vse strane po tri grane, s kim w nj daruvala .
Na vrhuncu po Četiri. MaH darek jen krajcarek
Gon sedi sivi sokol, Dober darek cvancigarek !
5123- Zapisat Ivan Kukuljević. — Iz njegovih »Pesmi« s/r, 2 $2.
5124- Zapisal Ivan Kukuljević. — Iz njegovih *Pčsmi« str. 252 — 2 $3.
III. — I. Pe8mi obredne B. 5125, 5126, 5127, 5128. ]95
5125.
(Zagorska.)
Stoji nam pole široko, Lado je, Lado, lepi hlad !
Lado je, Lado, lepi hlad! Da bi jim Ježuš zdravje d£l,
Jeli so v gradu gisp&da? Lado je, Lado, lepi hlad!
Lado je, Lado, lepi hlad! Blažena deva Marija!
5 V gradu so, v gradu g&sp&da, 10 Lado je, Lado, lepi hlad!
5126.
(Iz Zamladinca.)
Bele vile kolo vile Ki su dali, daruvali!
Okol grada grofovoga. 10 Podaruj nje mili Bože,
Grofi su se spominali, * Mili Bože i Marija,
Š čim bi vile daruvali: I Marija milostivna
5 »Hoćemo je z lepem darem, I denešni sveti Ivan!
Z lepem darem, cvanci- Sveti Ivan, pomozi nam!
garem.« 15 I mi od vas i Bog pri vas,
»Fala, fala, ma gospoda, Vam na domu dobro zdravlje,
Nad tem njevem lepem darem, Nam na putu dobru sreću!
Kletva kresnic, ki ne dobe nobenega dani.
5«7-
(Iz Metlike.)
Vaša vrata polna blata, Da b* imeli tol'ko straha,
Vaši hiši sami misi, 5 Kok je na vaši peči praha!
Na vašem vrti sami krti!
5128.
(Iz Podzemlja.) Kjer kresnice ničesar ne dobe, pojo:
Vaša vrata polna blata, Da b* imeli tol'ko straha,
Vaša hiša polna miša, 5 Kulko je na peči praha!
Vaši vrti polni krti!
5125. Zapisat Ivan Kukuljević. — Iz njegovih *Pšsmi« str. 2 56.
5126. Zapisat Jožefpl. Šatra k. — Priooču M. Vatjavec v »Stov. Gtas- niku* 1866. str. 28g in d.
5117. Zapisat Janez Zabukovec /. i8g2 , ko je bit kaptan v Metliki. — Iz njegovega rokopisa IV. (na koncu). Primerjaj konec št. 57/2.
5x28. Zapisat Janko Barle; povedala stara Kločečka. — Iz njegovega rokopisa. Prim. >Dom in SveU I. (1888.) str. 89, kjer se piše: 4 tolko.
13*
196
III. — I. Pesmi obredne B. 5129, 5130.
Poglavje III.
Drugačni ostanki kresnih pesmi.
»Oj čakaj, čakaj, sonce!«
(Ziljska.)
»Da je kr§s se kresoval k česti sonca, kaže tudi to, da je bila nčkada pri Žili u običaju stara, stara pesem od sonca, jaz sem samo začetek zbarati mogel, glasi ovako se:«
Zarja mi gore shaja, Ljepa zarja mi gore gre, Za zarjo mi gre sončice, Oj rumeno sončice!
5 Le čakej, čakej, songe, Ti rumeno sončice, Jes ti man vliko povećati, Pa še vliko več prašati.
»Jes pa ne mo čakati, 10 Man masa vliko obsevati : Vse dolince in hriberce, Tudej vse vboje sirotice.
So zjutra tovn vignani, Tovn na mrzvo roso,
15
Al jes sgoda sijan, Se djekle krjegajo, Al jes pozdo shajan, 20 Mi pastirji jočajo.«
Le sjej, le sjej, ti sonce, Oj rumeno sončice!
5130.
(Ziljska.)
Zarja mi gore shaja, Ljepa zarja mi gore gre, Za zarja, mi grč sonce, Oj r'mjeno sončice.
5 Le čakej, čakej, sonce, Oj r'mjeno sončice, Jas ti man w'liko powćdati, Pa še vv'liko weč prašati.
»Jas pa ne mo čakati, 10 Man w*liko obsjevati, Vse dolince ino hriberce, Tudi vse vboje s'rotice.
S% zjutra tov'n wygnani Na t% merzti$ ros$,
15
5129. Zapisal Matija Majar. — Iz Slov. Bčele III. 1 (i8$i.) 186. Na- tisnil jo je Scheinigg v NPKS. str. 110 — /// (inačica str. 93 = Št. 5131) v knjižni slovenščtni, premenivši to-le: 2 gore — 3 solnce — 22—23 manjka.
5130. Zapisal U. Jar ni k. — Iz njegovega rokopisa v VO. XV. 47 (2): •»Druga pčsen pod lipo*, kjer pristavlja: »Dieses Ided unirdc getvohnlich, so viel ich rveiss, nach vollendetem Tanz unter der Linde, zvenn die Madchen bei sich neigender Sonne, um durch langeres Bleiben den National -Anstand nicht zu verletzen, sich nach Hause entfernten, gesungen. Es isl lang und hat eine utalte Melodie, die notirt zu tvcrden verdient. Man konnte mir aber nicht mehr mit- theilen als dieses Bruchstilck. Diejungen zvissen leider nichts mehr davon.* Prim. tudi opomnjo k št. j68. Melodijo je napisat Vraz v VO. XVII. 3. 1 lako-le (zgoraj je pripisano »Pjarrer Dr. Lesjai*):
III. — I. Pesmi obredne B. 5 131, 5132, 5133.
197
Oj sijaj, sijaj, sonce, Oj sonce rumeno! »Kak6 bom pa sijalo, Sim zmiram žalostno!
5 Ako zgodej ustanem, Me dekle kolnejo:
»Oj sijaj, sijaj, sonce!«
(Koroška.)
Žalostne so one,
Ki zgodej vstati morejo.
Ako pa pozno zajdem, 10 Se pastirci jočejo: Žalostni so oni, Ki dolgo pasti morajo.«
5132.
(Od Sv. Jurija na Šćavnici.)
Sijaj, sijaj, solnčice, Oj solnce rumeno! »Kak bom jaz sijalo, K' sem vedno žalostno!«
5 Solnce zgodaj gori gre, Dekleta jokajo, Ker rade bi ležale, Pa vstati morajo.
Solnce zgodaj doli gre, 10 Pastirci kolnejo; Domov bi radi gnali, Pa črede nimajo.
Kak bi te sijalo, Če je zajokano, 15 Tak še bolje nemre, Će je zakleto vso!
5I33-
(Štajerska od Cerovca.)
Oj sijaj, sijaj, sunce, »Jaz nemrem ti sijati
Oj sunce romeno! Od prevelke žalosti.
5=ci
H mtej
^^
5 13 1. Neznanega zapisovavca. — Izjane&ičevega *Cvetfa slov. nar.* I.
str. 77. Ponatisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. 93 z razlikami: 4 zmirom —
5] Al' zgodaj vstanem — 8 Ko zgodaj — 9 AT.
upomnjo. To pesem je narod mnogokje spojil s pesmijo »Jezus vratar in ajdovska deklica* (št. $00 — $18), zakaj, to sem povedafže v opomnji na str. $14. 1. zvezka. lam nahajaš to v številkah: $01, $02, $03, $05, $16, $18. Nekaj takih spojenekpriobčujem vnoviČ spodaj.
513a. Zapisat Jožef Kranjc; narekovala M. Klemenčič iz Selišč. — Iz Kranjčeve zbirke.
5133. Zapisat Stanko Vraz. — - Iz VO. XI. 56. Prvih 8 verzov se strinja v glavni stvari z začetkom št. 518. Drugi prepis ten prvih 8 verzov je kot po- sebna pesem v VO. I. 94 in se loči od zgoranjega natiska: 1, 2 sounce — 2 rć- meno — 4 velke. — Pesem je tiskat Šafarik v -»Sloiv. narodopisu* str. i6g s temi razločki od zgoranjega natiska: 1, 2 sonce — 4 velke — 5 ti] jaz — 6 Me] Se — 7 rano ti] pa rano — 9, n sijani — 9 gorice] planine — 10, 12 vidim. Po Šafariku jo je ponatisnil M. Majar v SI. Bčeli iL 1 (i8$i.) 186.
198
III. — I. Pcsmi obredne B. 5134, 5135, 5136.
5 Če rano ti perhajam, Me dekle kregajo; Če rano li zahajam, Pastirci jočejo.
Će sijan na gorice, 10 Vidin sirotice; Će sijan na doline, Pa vidin šterčeke.«
5^34-
(Iz Bukovine v saladski stolici.)
Sijaj mi, sijaj, sunčece, Lejpo, drago sunčece! ^>Kak bom ti sijalo, Da sam ti jako žalostno!
5 Ci idem rano gori jaz, Vse se dikličke joučejo; Či idem kesno doli,
Kaj ti je pa, Micika, 10 Kaj si tak jako žalostna? »Kaj bi ne bla žalostna, Da me je liibi zapiisto!
Nejsam dekla ledična, Nejsam žena zakonska, 15 Nejsam žena zakonska,
Vse se dikličke krejgajo.« — Neg sem k rajkarska!«
5*35-
(Iz Tehaiji pri Celju.)
»Oj sijaj, sijaj, solnce, Oj solnce rumeno!« Oj kak bom jaz sijalo, Sem močno žalostno!
5 Će zjutraj zgodaj vstajam, Se dekle jočejo; Ker b* rade doug ležale, Pa morjo zgodaj vstat'.
Će z večer kmal zahajam, 10 Se pastirji jočejo, Ker žvinco razgubijo, Pa ne vejo, kam za njo.
Jezus po vrtu hodi, Kakor da bi goltnar biu, 15 Na rami matko nosi, Kakor bi rožice sadiu.
Jaz nisem noben goltnar, Tud rožic ne sadim: Jaz le dušam pot nakapljam 20 Prot' kraju nebeškemu.
Kdor hoče po tej pot hoditi, Mora bit čiste vesti In čistega srca, Kot solnce rumeno.
5 J 36.
(Iz gorenje savinske doline.)
Sijaj, sijaj, solnce, 5 Če zjutraj zgodaj vstanem, Oj solnce rumeno! Se dekle kregajo;
»Kako bom jaz sijalo, Će zvečer pozno zajdem,
K' sem zmiraj žalostno! Pastirci jokajo:
5134. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. IX. 43. Drugi del pesmi spada k liričnim. Vraz jo je prepisa/ vnovič v VO. XV. ig s Umi predrugačbami: 1 Sijaj mi] Sijaj — 2 LŽpo drago — 4 sam ti] sam — 5 Se se . . jočejo — 8 Se se . . . kregajo — 10 si tak jako] si ti tak — 12 liibi] liibi moj — 16] Neg sam
5135- Zapisa l JankoŠlebinger. — Iz njegove zbirke IV. str. 30 — 31. Prot' kraju izprevrženo iz Proti raju.
5136. Zapisat Janko Časl. — Iz njegove zbirke I šl. 8. Konec spada dnigam.
III. — I. Pesmi obredne B. 5137, 5138, 5139.
199
Solnce zgodaj gori gre, 10 Se dekle jokajo, Ker rade bi ležale, Pa vstati morajo.
Solnce zgodaj doli gre, Pastirci kolnejo, 15 Domov bi radi gnali že, Pa ž'vince nimajo! —
Ta kmečka zgodaj vstaja, Na delo hitro gre, Ta purgarska pa obraća 20 Prot' lep'mu soncu se.
Moj sinek se je uženio, K' se men' prav dobro zdi, Je purgarsko zapustiv, Dobiv je kmečko hči.
5137-
(Iz Lašič, Bele, Ljubljane.)
Sijaj, sijaj, solnce, 5 Ako zgodaj vstanem,
O ti solnce rumeno! Mene dćkle kolnejo;
»Kako bom sijalo, Ako pozno zajdem,
Ker sim grozno žalostno! Se pastirci jokajo.«
5138
(Kranjska.)
Oj sijaj, sijaj, sonce, Oj sonce rumeno! »Kako bom jaz sijalo, K' sem silno žalostno!
5 Če zjutraj zgodaj Vstanem, Me dekle kolnejo: Bi rade še ležale, Pa vstati morajo.«
Oj sijaj, sijaj sonce, 10 Oj sonce rumeno ! »Kako bom jaz sijalo, K sem silno žalostno!
Če opoldne vroče šijem, Me hlapci kolnejo: 15 Bi radi v senc* ležali, Pa delat morajo.«
Oj sijaj, sijaj sonce, Oj sonce rumeno, »Kako bom jaz sijalo, 20 K sem silno žalostno!
Će popoldne zgodaj zahajam, Se pastirci jokajo: Bi radi domu gnali, Pa ž'vince nimajo. —
25 En fant po vrtu hodi, Kakor ko b' gortnar bil, Motiko na rami nosi, Ko b' rožice sadil.
»Jaz nisem nobeden gortnar, 30 Tud rožic ne sadim, Jest pota nakopujem Prot raj* nebeškemu.«
5139.
(Z Bleda.)
De bi sjalo sonce, 5 Zjutro či gori gredem, To sonce rumeno! Se dekle kregajo :
»Kako bom sjalo sonce, Ko bi rade še spale,
Ki sčm zmirej žawostno? Ustati morajo.
5137. Zapisat Mat. Valja vec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je kravi l MikloŠiĆ. Pisana je bila poleg št. $og.
5138. Zaptsal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz njegove zbirke.
5139. Zapisa/ St. Vraz. — Iz VO. XVI C. 37.
200
III. — I. Pesmi obredne B. 5140, 5 141, 5142.
Zvečćr či doli gredem, 10 Pastirci jokajo :
Ki bi rsLdi domo gnali, Pa živince nemajo. —
Tam stoji en gartelč, Pohen rožic nasajen, 15 Noter pleje ena dekla, Ena dekla hajdovska.
Jezus po gartelni špancćra, Kaker bi en gortnar biu.
»Jest nćsem nćben gortnar, 20 Tud rožic ne sadim, Jest le pot poprawlam, Prot svetmo raju grćm.«
5140.
(Od BI eda.)
Sijaj, sijaj, sončice, Oj sonce rumeno! »Kako bom sjalo sonce, K sem vedno žalostno?
5 Sonce zgodaj gori gre, Dekleta jokajo,
Ker rade bi ležale, Pa vstati moraj o.
Sonce zgodaj doli gre, 10 Pastirji kolnejo, Domov bi radi gnali, Pa črede nimajo.«
1
5Mi-
(Iz Krope.)
Le seji, seji, solnčice, Ti solnce rumeno! »Kako bom sijalo solnce, Ker sem močno žalostno!
5 Če zjutraj zgodaj gori grem, Me dekle kolnejo.
Će zvečer pozno doli grem, Pastirci jokajo.
Oh deklica ti ajdovska, 10 Ne kolni ti mene,
Bogu ti čast in hvalo daj, Da vidiš me vselej!«
(Iz Luže
Oj sijaj, sijaj, sonce, Oj sonce rumeno! »Kako b6m sij&lo, Kćr sim silno žalostno!
5 Ko zjiitrej g&ri grćm, Me dekle kćvnejo: Bi rade še ležale, Pa vstdti mćrajo.
5M2.
na Gorenjskem.)
Ko^o pćvne g6ri grćm, 10 Me hlapci kćvnejo: Bi radi v senc' ležali, Pa dćlat' mćrajo.
Ko zvečer zadi grćm, Pastirci jćkajo: 15 Bi radi dćmu gnali, Pa žvin'ce nćmajo.«
5140. Zapisa/ Janko Žirovnik. — Iz njegove zbirke P, št. 75, k/e r je tudi melodija. Zapis v Rodetovi zbirki VI I L št. 45 (pov. Anton Mrak) je iz Žirovnika.
5141. Zapisa/ Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 180. Konec je pač še le v novejši dobi pridejan; toda ajdovska deklica priča, da jo je pevec pozna/ v zvezi s pesmijo o nji.
5x42. Zapisa/ J. Kržišnik. — Iz njegovega rokopisa.
III. — I. Pesmi obredne B. 5143, 5144, 5145. 5'4<>-
201
5143-
(Iz ribniške doline.)
Sijaj, sijaj, solnce, To solnce rumeno ! »Kako bom zdaj sijalo, K' sem silno žalostno!
5 Će zjutraj zgodaj vstanem, Me dekle kolnejo, K' b' rade še ležale, Pa vstati morajo!«
Sijaj sijaj, solnce, 10 To solnce rumeno!
>Kako bom zdaj sijalo, K* sem silno žalostno!
Če z večer pozno zajdem, Pastirci jokajo, 15 Ki b* radi domu gnali, Pa pasti morajo.« —
Marija gre v nebesa, Nas vabi za seboj, Saj pojdemo in gremo 20 Veselo za teboj !
5M4-
(Iz Adlešič.)
Sijaj, sijaj, sončice, Ti drobno, oj drobno sončice ! »Oj kako bom sijalo, Sem močno žalostno!
5 Če zjutraj zgodaj shajam, Dekleta jokajo, Da se vstat ne morejo.
Će zvečer v dobi zahajam, Se pastirci jokajo, 10 In čredo pogubijo, Jo najt ne morejo, In domu prihitijo, Se zunaj skrijejo.«
Sijaj, sijaj, solnce, Oj solnce rumeno ! »Kako bom jaz sijalo, Sem zmerom žalostno!
5 Ko jaz zjutraj gori grem, Me hlapci kolnejo: Ker radi bi ležali, Pa vstati morajo.
5M5-
(Belokranjska.)
Čez dan ko močno šijem, 10 Me ljudje preklinjajo: Ker jim je silno vroče, Pa delat morajo.
Ko jaz zvečer doli grem, Pastirci jokajo: 15 Damuh bi radi gnali, Pa blaga nimajo!«
5M6.
(Dolenjska.)
Sijaj, sijaj, solnce, 5 Ako zjutraj zgodaj vstanem, Oj ti solnce nimeno ! Dekle mene kolnejo :
»K&ko bom sijalo, Ako zvćčer pozno z&jdem,
Ker sem silno žalostno! Se pastirci jokajo.«
5143. Zapisa/ A. Zlobec. — Iz nfegovega rokopisa JI. 2.
5144. Zapisal Janko Barle. — iz njegove zbirke.
5145. Zapisal Janko Barle; povedala Anka PovŠe. — Iz Barletove zbirke.
5146. Zapisal Jož. Stritar. — Iz romana »Zorin* (v * Zvonu« 1. 1870
str. 67).
202
III. — I. Pesmi obredne B. 5147, 5148, 5149, 5150.
Sijaj, sijaj, sounce, Sounce rumeno! »Kako boum sijalo, Sčm siono žalostno!
5M7-
(Kranjska.)
5 Će zjutraj zgodej vstanem, Me dekle kounejo, Z večer če poznou zajdem, Pastirci joukajo.«
(Goriška.)
Oj le sijaj, solnce zlato, Da bode kmali svetio, Da bodeš vsem deklićem Veselje delalo!
5 »Če zjutraj zgodej pridem, Se dekleta jokajo,
Ker morjo gore vstati, Ker bi rade spale še !
Ce z večer zgodaj zajdem, 10 Se pastirji jokajo,
K' bi radi domov gnali, Pa čede nemajo.«
5^49-
(Iz Kanalskega na GoriŠkem.)
Le presevaj, sevaj, sonce, 5 Će zj utro zgodej vajdem,
Ti sonce rumeno!
»Kako bom jest presevalo,
Sem zmeraj kregano!
Me dekle kregajo;
Će zvečer pozno zajdem,
Pastirci jočejo. «
5150-
(Iz Hudojužne.)
Oj sijaj, sijaj, solnce, Oj solnce rumeno ! »Kako bom sjalo solnce, K' sem zmerom žalostno!
5 Će zjutraj zgodaj šijem, Pastirci jokajo, Ko bi radi ležali, Pa vstati morajo.
Će zvečer dolgo sejem, 10 Pa delavc* kolnejo, K b' radi delat nehali, Pa delat morajo.«
Kdor hoče v nebesa priti, Mora tako čist biti, 15 Kakor je leto solnce, To solnce rumeno.
5147. Zapisa/ Ivan Kukuljević-Sakcinski. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XV. 66, kjer je Vraz pozneje popravit: 1 Sijej, sijej — 5 zjutra in je pisano 3 Kakor. Vnovi$ jo je s temi predrugačbami prepisa/ v VO. L 93, toaa s temi novimi premembami: 4 žalosno — 5 prijedem (izprva pridem) — 6 kou- nejou — 7 pozno — 8 joukajou
5148. Zapisa/ Flor. Batistič. — Iz Cejanove zbirke V. 5.
5149. Ncznanega zapisovavca. — Iz *Goriškega /etnika« 1864., str. 21 7.
5150. Zapisa/ Janez Kokosa r. — Iz njegove zbirke.
III.— I. Pesmi obredne B. 5151, 5152, 5153. 203
»Kres le gori, kres le gori.«
(Zilska od Sv. Štefana.)
Kries le gori, kries le gori 5 Ko kriesu hodi oj Marija,
Na sriedi murja siunoga. Na roči nosi oj Jezuša !
Ko kriesu hodij^ dečle tri, Sprelubi Jezuš smileni .... Liepo paj^, kriesujej^.
»Kaj raste brez korenja?«
5152.
(Štajerska.) Nekdaj so Slovenci okoli kresa plesali in so popevali:
Kaj raste brez korenja? 5 Let' kolo, let', Kamen raste brez korenja. Cvet', praprot, cvet',
Kaj cvete brez cveta? Škrop', dekle, škrop\
Praprot cvete brez cveta. — Hoja, hajsa, hop!
Kresne drobtine.
(Štajerska.)
Pri velikonočnem krešu slovenski fantje polivajo dekleta in dekleta fante in pojejo:
Ljub moj fant je jak, Moja pa deklica
On je lep mijak: Čvrsta kopalica.
To se godi tudi o Janževem krešu, letnem solncevratu. Dekleta pojejo:
Sveti, sveti, svetli kres! Vrti, vrti mladi ples!
In med plesom fantič poliva deklice, deklica pa fante.
+HMH+
515 1. Zapisat St. Vraz. — Iz VO. XV. Bi; »po je se kod krčsa*. Pri- merjaj v I. delti naslov »Kresnicc* (št. 297 — 301). Prve štiti verze je natisnil Scheinigg v NPKS. str. 113 (inačica Št. 94) v knjižni slovenščini.
5152. Zapisat D. Trstenjak. — iz »Slov. Glasnika* 1859. II. 82. Po- natisnil Iv. Tiišek v Slov. gl. IX. (1863.) 5/. V » Steiennarkische Zeitschrifi« 1843. I. str. /05 poroča Trstenjak nekoliko drugači. Na Pohorju pojejo po tem poročilu: najprej verz 1. — 4., potem pa samo še tega: Letni sneg, zimski cvet.
5153« Zapisat Davorin Trstenjak. — Iz »Slov. Glasnika« IV. (18 Kg.) str. 48. — »Na Koroškem tresejo dekleta na večer pred kresom bezovec, da leti,
če je ravno v cvetu, cvet je na tla, in pri tem pravi/o:
Biz, beza, Le mladd,
Daj moža, Kar stara!«
Tako poroča Ivanu Navratilu K. Pečnik l. 188$. (gl. Letotois slovenske Matice 1882. str. 100); isto poroča v Novicah 186$. L str. 19 P. Dular, samo da po njegovem poročilu pravijo dekleta:
Beza, bezd, Daj. mi moža! Ker se ti verzi ne pojo, ampak le pravijo, rečejo, jih priobčujcm pod crto.