Poljub (Niko Grafenauer)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search

Poljub je iz nežnega čustva stkan In v ta ali ona poljubna usta mehko nabran.

Poljub nas z ustnicami prižema nase. Takrat čas in prostor stoji, a duša rase.

Z njim se zaljubljenost meri po tem, koliko traja. To merjenje včasih kateri ponavlja brez konca in kraja.

Poljubu ljubezen zapira ljubeče oči. Tako po tem pije z izvira lepote za vekami.

Poljub ima korenine vse do srca. Zato se nikoli brez bolečine noben ne konča.

Le včasih se kakor iz sna prebudi čisto prazen. Takrat se poljub razpusti in gre narazen.