Pismo svetega Hieronima Kastorini, svoji teti po materini strani

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pismo svetega Hieronima Kastorini, njegovi teti po materini strani
sveti Hieronim
Pismo je Hieronim najbrž poslal v rodni Stridon, kjer je živela njegova družina. Prevod: Andrej Cizl, 13. september 2018, po angleškem prevodu W.H. Fremantle, G. Lewis in W.G. Martley, Letter 13: To Castorina, His Maternal Aunt; v: Nicene and Post-Nicene Fathers, druga zbirka, knjiga 6, uredila Philip Schaff in Henry Wace, Christian Literature Publishing Co., Buffalo, New York, 1893; za New Advent pregledal in uredil Kevin Knight.
Dovoljenje: Ta datoteka je objavljena pod Creative Commons Vsesplošna posvetitev v javno domeno CC0 1.0 (CC0).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Apostol in evangelist Janez prav reče v svojem prvem pismu, da kdor sovraži svojega brata, je morilec.[1] Kakor umor pogosto izvira iz sovraštva, je tudi ta, ki sovraži, v svojem srcu morilec, pa čeprav svoje žrtve še ni pokončal. Mogoče se sprašuješ, zakaj sem začel s temi besedami. Preprosto, da bi lahko odstranila staro zamero in očistila najina srca, da bi v njima lahko prebival Bog. Jezite se, pravi David, vendar ne grešite, oziroma, kot pravi apostol še boljše, Naj sonce ne zaide pri vaši jezi. Kaj bova sicer midva počela na dan sodbe, ko pa je sonce zašlo pri najini jezi, in to ne enkrat, ampak veliko let? Gospod pravi v evangeliju: Če prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat nekaj proti tebi, pusti svoj dar pred oltarjem in se pojdi najprej pobotat s svojim bratom. Šele potem pridi in daruj svoj dar.[2] Gorje meni nesrečniku, da ne rečem tudi tebi, ker v tem dolgem času nisva darovala ničesar na oltar, ali pa sva darovala, ko sva gojila zamero brez pametnega vzroka. Kako neki sva bila v svoji vsakodnevni molitvi sposobna reči Odpusti nam naše dolgove, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,[3] ko pa se najino življenje ni skladalo z najinimi besedami in je bila najina molitev v nasprotju z najinim ravnanjem? Zato te ponovno prosim kot že v pismu pred enim letom, da bi bil mir, ki nam ga je Gospod zapustil[4] resnično tudi med nama in da bi moja želja in tvoj namen našla v Njegovih očeh naklonjenost. Kmalu bova stala pred sodnim stolom, kjer bova prejela nagrado za pobotanje ali pa kazen zaradi sprtosti. V primeru, da ne bi sprejela moje ponudbe – kar upam, da se ne bo zgodilo – bom jaz, kar se mojega dela tiče, oproščen. S tem namreč, ko bo to pismo prebrano, bom rešen svojega bremena.

Opombe[uredi]