Pesmi (Vanja Strle)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
(Preusmerjeno s strani Pesmi-Vanja Strle)
Jump to navigation Jump to search

PESMI

PREOBRAZBA

na trebuh kobile
nasajena
skleda živcev,
krožniki rož
na vseh luknjah
telesa

poberi krvava
kolena,
pokliči čistilko
podstrešja,
požri vse rože,
sveže in neumne

in čas bo udaril
novo štampiljko
prostora


LJUBEZEN

Premečkana svetloba,
ujeta na eni njivi.
Preživljena kri,
brcajoča v konec.

Da postojiš v njej,
rabiš razdalje
in lahko ti uide,
če se spozabiš.

Razdalje bolijo;
če jih ne zmoreš,
stopi iz igre.
Ali počakaj
njen konec.


BOJ

Kadar se jaz
spoprimem s hudičem,
tedaj solza požira
samo sebe
in duša koplje
sama po sebi;

izkoplje tisto,
kar je vrba žalujka,
na kateri rastejo
bele kače;

te bele kače imajo
moč brez strupa
in ta moč je tista,
ki premaga hudiča.


NAD BOLEČINO

Pretepena in ubita
in še enkrat
in še enkrat...
se razpenja
vedno bolj ograjena
v steklo iz niča
ne čuti nič
več, vidi in se smehlja;

razrasla in ujeta je iz mrtvega ptiča
nad bolečino
ponovno rojena.


JAZ

kaktus
sredi breztežnosti

sredica
mehka in sočna,
polna
strpnosti
in brezbrižnosti

koža in bodice
so sploh super zadeva

cveti le poredko


ANTI-SEX

pogreznjena v anti-sex
razmetavam misli

prebadam sirove luknjice
in oči so zamrežene

grebem po betonu
in iščem zlata zrna,
da bi zasejala
polje s pšenico

iz glave se mi cedi
norost


SPUŠČENE ZAVESE

jaz sem
vesoljska samica
požiram črne luknje
in nimam para
rezgetam kot
arabski konj
in klopočem
kot klopotača

kadar
pamet
spusti
zavese

in težka je vrnitev


ČAROVNIK IZ OZA

Čarovnik iz Oza
vegetiram
sredi pravljice
ob času
požiram čas

in

čakam
ali
na skupno žretje
in
na
Smrt.


BOGINJA

Škoda,
da sem tvoja Boginja,
ker si za moj okus
ravno prav nor;

zibaj se,
torej,
na brezimnih ženskih telesih
in
moli
k Meni!


DANES

Danes sem
prazen
drobec vesolja,
nič iskanj
ni v meni
in nič vprašanj,
vse mi je
tako prekleto
jasno
in
hočem
mir,
mir,
mir...


PROSTI SPIS

Ne maram rimanja
in nisem romantična.

Nimam denarja in
v stanovanju nimam rož.
Po stenah visijo otroške risbe
in omare so polne
mojih pesmi.

Mi trije sedimo na kavču
in se smejimo
in se smejimo
in se smejimo...


NEGUJEM

Negujem
nešteto
ljubezni - do sebe,
do tebe,
do smrti,
do peska,
do trave...


OTROK

Mir je v prostoru.
Spokojnost.
Svetloba.
Na tleh - v kotu
otrok sedi.
V rokicah knjigo
pravljic drži.
Pravljica
mavrica
utripa
neslišno
in pelje Otroka
v Življenje.


MEGA PAV

Jaz sem mega pav
in imam dva otroka.

Moji otroci so obliž
za moje eksistenčne rane.

Jaz sem mega pav
in otroci so naredili,
da slavim življenje.


PREBODENA

Od tebe nežno prebodena
postavil si me na moje mesto,
utrujeni boj
je končan
in vredna je truda v daljavi
nevesta spokojnost.

Verjemi,
verjemi,
bogato bo leto
in smrt bo mirna.


TIHO ŽITJE

Sredi skoka ujeta
rdeča košuta
mrmranje vetra
napeta bedra neba
in veliko malenkosti
in tvoje oči
in tvoja duša
in tvoje telo

in en velik JE.


ZAKAJ JAZ BIVAM

Veš,
jaz bivam zaradi ljubezni.
Ta ljubezen,
zaradi katere jaz sem,
je kot piramida
grajena.
Njena ploskev je široka
kot prostor
med svetovi
in njen vrh
nima konca.

Delam in zidam to ljubezen,
ki je moje edino delo.
Delam in zidam
in bivam - zaradi ljubezni.


MOJA SOBA

Moja soba
ima en stol,
brez števila misli
in tisoč sten.
Vse stene so bele
in vsaka ima svoje okno;
za vsakim oknom
je drug svet
in jaz odpiram ta okna,
da misli poiščejo
svoje svetove.


BELA ELEGIJA

škoda papirja ta odštekane pesmi
tistih,
ki so norci
in tistih,
ki na trenutke znorijo,
ki se vrtijo
vedno v istem krogu norosti;
samo slike niso iste

ne živijo
in ne umrejo
in živijo
in ne umrejo;

ker norci vodijo
čredo


NEKAJ TOČK

Kot morje smo;
na njem
nekaj točk
izstopa,
svetilnikov,
morda - kristalov,
ki rastejo
v samoti hipa:
nekoč
in zdaj.
V samoti.


MIMOGREDE

Vidiš me
polomljeno - tvoja
fata morgana.
Misliš, da sem
v blatu - tvoja
utvara.

Puščam te
v tvojih predstavah.
Ne briga me
tvoje videnje.


VČASIH

Včasih pridi ven
in zaplavaj
v okroglo brezno kač.

Obleci kričečo obleko
in ne pokaži jim lica,
ker ga ne spoznajo.

Mirno zaduhaj bližino
in ne potrebuj
njihove ljubezni.

Včasih pridi ven iz samote,
da ne odideš predaleč.


ISKANJE

nore ciprese plavajo
in divje svinje krulijo
ko lačen
iščoč
skozi meglice
juter
iščem tvoj obraz
pečat
na poštni pošiljki
skozi nered
tega trenutka
in ko te najdem

to bo moja
izpolnitev

in ničesar drugega


PLES

Ustavi,
Neznanec, svoj ples,
poznam bolne korake
tega bolnega plesa,
groteskno zvitega
in bolečega,
vse v meni
po njem hrepenečega;
usravi,
Neznanec, svoj ples.

Zaplešiva v duetu,
sledila ti bom
elegantno, z nasmeškom,
briljantno bova prikrila
bolnost plesa, ki je napisan
samo za naju, ki je
napisan
samo za naju.


TI

Ti si privid.
Iluzija.
Neresničen do skrajnih meja neresničnosti.
Neulovljiv.
Neotipljiv.
Podoba iz sanj.
Ti si privid.
Obstajaš zame, ki sem
kraljica Iluzije.


O NJEM

Poljubljam se s puhom,
ki ga raznese veter,
ko postane resničen.

Ko postane resničen,
mi ostane tukaj,
kar je podobno sanjam
in stol in miza
in svetloba dneva.


TI POTUJEŠ Z VETROM

Ti potuješ z vetrom
in se nikjer ne ustaviš.
Tvoj naslednji korak
je neznan.
In smer poti
je neznana.
Tvoja podoba
se spreminja
in tvoja oblika
se spreminja.
Ljubezen te ustavi
in nič te ne zaustavi.

Počivaš,
ko nastopi brezvetrje.


MIDVA

Ti si
krhka senca
iz žarkov,
prozorna
in varljiva,
neujeta
v vseh
dimenzijah.

Jaz sem
tvoj rabelj;
le beži - moj dotik
te sesuje!


OD TEBE

od tebe
molk prihaja
in zaradi njega
kričim
med
črnimi koreninami
čistim si
dušo
in napajam
drevesa
da ona
šumijo
in s tabo
govorijo
ki si iz zraka
in
brez
besed


EKSTAZA

>Tvoj bič udarja
in udarja
in udarja
in moje misli se cefrajo.

Po žilah
teče
izpraznjena pesem
in moja duša
trza
kot pravkar
zaklana kura.


POT

Vse poti, ki vodijo nikamor,
sem že prehodila,
na vsa gluha vrata
sem potrkala,
vem, da si
in ne poznam poti do tebe,
če je ti
ne prepoznaš
za svojo pot.


NAJIN ČAS

Pozdravljava se,
srečujeva se
in poslavljava se
v vrtincu časa
naprej in
nenehno
in brez preobrata
v drugo življenje;

a čas se vrtinči
naprej in
nenehno
in NAJIN čas
se izteka.


DOTAKNI SE ME

dotakni se me
na ustih razdalje,
popljuvane
ob krčenju,
v tesnobi raztegnjene.

Utrujena sem
od utrujenosti
neizbrane smeri,
večnega spotikanja
in brenčanja muh.


JAZ SEM KRESNICA

Jaz sem kresnica,
s črnim prtom pokrita,
za zavesami skrita.

Ti si metulj,
letaš čez dan,
iščeš in iščeš me,
a zaman;

ker,
jaz sem kresnica,
s črnim prtom pokrita,
za zavesami skrita.


MOČ

Lahko ti povem,
od kje črpam moč - iz
hvaležnosti vsemu,
kar se zgodi;
od drobnih stvari
do velikih stvari.

In vsaka stvar
ima vsaj dve plati;
če se v črnem zgodi,
ni mi mar - takrat,
ker obrne nekoč
ta obraz drugam
in vidim drugo,
svetlejšo stran.


RAZTRGANA GOLOBICA

Pridi,
raztrgana golobica,
raztresem te po tej zemlji,
to je edino, kar zmorem,
ker čas je
v raztrgane svetu.

Kraj se z razumom išče,
razum nerazumno spregleda,
zrak od Snežnika, ki umirja,
pusti mu, naj me vodi.


MOJ SVET

Nekje
je
majhna
kroglica,
v kateri je
brez mej prostora.
V njej moja duša živi
in raste
proti neskončnosti.