Pesem od dohtarja

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
(Preusmerjeno s strani Pesem od dohtarja.)
Pesem od dohtarja
neznani avtor
Izdano: Štajerc 20. oktober 1901 (2/21), 1-2
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

1.

En dohtar hodi nekje po mesti,
V obleki židani ga žena spremljà,
Ta dohtar nosi mnogo na vesti,
Še več kakor ta žida veljà.

2.

Pod slamnato streho je zibelka tekla,
V kateri kot deček je spal,
In mati mu kmečka je rekla,
Da bode — duhovnik postal.

3.

A zdaj pa je — dohtar, nam kmetom v nesrečo,
Katere nas dere in beli vsak čas,
S cekini napolni ti véliko vrečo,
Katere je dobil sámo od nas.

4.

Mi kmetje siromaški smo v veliki sili
A vsak se zemljiške knjige boji,
Ni čudo, če tak smo nespametni bili,
Da rekli smo: „Dohtar posodi nam ti!“

5.

In rad je posodil, a prej ko porabiš
Od njega sposojen zaželjen denar,
Le gledi da zopet nazaj mu ga spraviš,
Tak dohtar je namreč veliki — slepar.

6.

Že prvi dan svoto in stroške je vpisal,
In kmalu te bode na boben pognal,
Tri pole je dolgo tožbo narisal,
Da bode ti ložje posestvo prodal.

7.

Ker drugi ne kupi, pa sam licitira,
Potem pa posestvo na kose proda.
Tak dolgo te muči, tak dolgo te tira,
Na enkrat ne veš več, kje si doma.

8.

Na kmetih pa biva šema prokleta,
Ki mu mešetari po noči, po dnè,
Pred njim niso varna še v kravah teleta,
A svet pa od vsega ničesar ne vé.

9.

Pa saj je ta dohtar Slovenec pravi,
V čitalnico hodi, cigare britanke kadi,
Popitnice cele tam večkrat napravi,
Na njegov račun tam jejo in pijejo vsi.

10.

A ljudstvo tam zunaj pa stoka in strada,
Ker nima pri hiši zadosti soli,
Saj v petek in v svetek lakota vlada,
Pa kaj to vse tega gospoda bolí.

11.

Ja, glada je mnogo ta dohtar povzročil,
Al' duša ga morda pa vendar skelí,
Zatò pa se z mladoj je ženskoj zaročil,
Da mu odganja po noči skrbí.

12.

Le pazi se toraj kmetič predragi,
Saj lahko kje drugje denarja dobiš,
Prijatelji taki prokleti so vragi,
To mački so záte, a ti ti si njim — miš!

13.

Ti dohtar pa vedi, da vse se plačuje,
Tam gori, kjer luči nebeške gorè,
Če tukaj odideš, kjer človek kaznuje
Tem večje bo záte tam gori gorjè!

14.

Od roda ti tvojga bodo donele
Besede prokletstva vsikdar,
Še cvetke na grobu ti bodo zvenele,
Počitka ne najdeš še v zemlji — nigdar!