Nove fužine

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Nove fužine
Mihael Ambrož
Podpisano z Ambrož.
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 8, št. 12 (20.3.1850)
Viri: [1]
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Na Štajarskim pri velki cesti, ki pelje od Marburga v Celjovec blizo terga Mahrenberg so jeli že v létu 1841 svinčeno rudo kopati in prišli so na tako žilo, ki tudi srebro v sebi ima. Gospoda Kranc in Janez Baumgartner iz Ljubljane sta pretečeno léto pristopila poprejšnjimu vlastniku g. Jakobu Krušniku iz Mahrenberga v družbo, in sklenilo se je, fužino, to je, poslopje in peč sezidati, v ktéri se bo ruda topila. Kér pa pri rudni jami za to zidanje prostora ni, se je moglo drugač pomagati in kupili so vso posestvo c. k. pošte v Št. Ožbaltu v dolini Drauwald. Zavoljo sklepa pogodbe smo se 8. dan tega mesca v imenovani kraj podali in prav v prijaznosti kup sklenili.

Dozdanji gospodár tega posestva, gosp. Janez Bauer, je z veselo roko kup sklenil, in akoravno že on od svoje mladosti v tem kraju živi, vender ga bo brez velike britkosti zapustil, kér vé, de bojo prebivavci te doline pri fužinah dosti zaslužili, in kér jim vse dobro z veselim sercam privoši. Tudi gosp. fajmošter v Št. Ožbaltu so se te kupčije razveselili in očitno so rekli farrnanam: „de se je božje oko na tisti kraj ozèrlo, kjer se jim bo prihodnjič dober zaslužek in z njim blagostanje ljudstva odperlo.“ Kér nas pa kristjanska véra uči, de naj se vsako délo z Bogam začne, se je tudi s pobožnostjo to imenitno delo pričelo, in blagodarili so se darovi za več svetih naménov. Zagotovila se je tudi sv. maša s blagoslovam na tisti dan, kader se bo gruntni kamen za fužino postavil.

Takó na Štajarskim cenijo fužine, fabrike in občne naprave, in oznanovavec svete vere očitno terdi, de se je „božje oko ozerlo na tisti kraj, kjer se bo nova fužina naredila.“

Moj namen ni tukaj od koristnosti fužin in fabrik govoriti, zakaj njih ceno in imenitnost vsak sam dobro spozná, ki nima slame v glavi in vodeniga serca v persih!

Ambrož.