Nezakonska mati (Ciril Jeglič)

Nezakonska mati Ciril Jeglič

Izdano:	Gruda (1924)
Viri:	dLib (4)
Dovoljenje:	Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Takole se je sanjalo Angeli in je bilo ko čudež zveličavnega materinstva:

Za hlevom je v zvrhan voz kidala gnoj, odondod z Vrtač je Matevž pokal z bičem, in je medlela od sladke bridkobe svojega srca. »Ali boš fantek, ali boš punčka, ti moja nemirna skrivnost? Veš, fantek moraš biti, srček moj, in Matevžek ti bo ime, da postaneš gospod in boš Bogu glorijo prepeval. Pojdemo na Goro, oj, in Hrvat nam bo spotjo na mešanice piskal in gora bo brnela od veselega zvonenja, od slavnega oznanenja: pozdravljen, Matevžek, ali se boš smejčal? Če se boš prismejčal, poganček nedolžni, obražček preljubi, bova na Brezje šla, in če se boš smejčal, Matevžek moj ...«

S toplim šepetom ji je dihnilo v lase.

»Angelca bo!«

Pa se je radostno ozrla: »Ah, Matevžek!«

In jo je objel.

»Vse vem, Angela, in vse je že nared. Žena moja,« ji je oznanil, »gornjica je pripravljena, postelj belo odgrnjena, iz skrinje gledajo svetle srajčke: ob zglavju rožmarin diši in nageljc rdi — pojdi, da te počastim, ljubezen moja!«

Tako se je sanjalo dekli Angeli.

In je rano vstala, od svetlih sanj so se še rosile oči. Brž je pohitela s pomijami v hlev mimo skednja, kjer je Matevž že pripravljal voz, da vpreže.

»Matevž!« je boječe poklicala, »ali pojdeš o Šmarnu na Goro?«

»Ne!«

Povesila je oči in glas ji je strepetal:

»Matevž, si hud?«

Matevžu pa je buhnilo v glavo ter je srdito izpljunil:

»No, kaj, punčka nedolžna! Daj mi že enkrat mir, ti avša!«