Naskok
← Večerna pesem (Gruden) | Naskok (Gruden) (Primorske pesmi) Igo Gruden |
Albinu Tomažiču v spomin (Gruden) → |
|
Hurá, na nož!
Pri možu mož
se po kolenih plazi,
z lopati koplje, z nohti grebe,
izdira rože, puli travo,
zariva v zemljo pest in glavo,
kot kača po trebuhu lazi:
– o, kje granata tuli, tuli? –
za hip postane
in se oddahne,
a zopet vstane,
hiti, omahne,
prestrašen buli okrog sebe:
– o, kje granata tuli, tuli? –
in zopet koplje, grebe, puli
na sredi polja, sredi rož …
hurá, na nož!
Šrapnel
po zraku teče kakor fant vesel,
ki se lovi za stavo;
a kakor lačen pes granata se zagrize v travo,
in čudna zmes
prsti,
krvi
in môž
in rôž
kot vodomet
iz črne zemlje brizgne v svet …
hurá, na nož!
– Saj sem vam pisal, da sem zdrav,
da mi ne manjka nič,
da sem vesel kot v soncu ptič,
ki iz goriških žvrgoli planjav …
in Janezek, če priden boš,
dobiš konjička in Anica uhane:
naj stane, kar stane –
hurá, na nož!
Kot reke,
ki se po povodnji razlijejo,
kolone se divje čez polje razvijejo,
razpenijo, vzpoljejo,
ob žične zapreke
že pljuskajo, bijejo,
ljudje kot zblazneli
kričijo in vpijejo,
v zmešnjavi in zmedi
morijo in koljejo
počez in posredi …
vmes mine, šrapneli,
granate, torpedi,
strojnih pušk ropotanje,
rohnenje, ječanje,
vsa zmes
kot potres
zdivjanih teles
grmi do nebes:
Na nož, na nož! – – –
V zapadu sonce, v soncu grič,
in svet pod soncem ves krvav
od samih mož, od gorkih rož:
saj jim je pisal, da je zdrav,
da mu ne manjka nič –
hurá, na nož …