Nauk o telovadbi

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Nauk o telovadbi: Proste vaje. Del 1. Vaje na orodji. 2. del.
Spisano: Postavila in uredila Saša Grčman.
Viri: Ljubljana: Južni sokol, 1867 (1. del.) (COBISS); Ljubljana: Matica slovenska, 1869 (2. del) (s 164 podobami in VI obrazci). (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Vsebina

Proste vaje[uredi]

I

Predgovor.

Telovadje se je vzljubilo po vsej slovenskej domovini, vendar do zdaj nismo še imeli telovadske knjige v materinem jeziku. Tej silnej potrebi v okom prišedši izročamo slovenskim telovadcem stalna pravila, po katerih bi se mogli telovadstva do dobrega izučiti. Taka pravila bi posebno utegnila ustrezati voditeljem, ker bi potem telovadje láže deváli v réd. Vsaka vaja naj ima, kolikor se največ more, svoje posébno ime; to telovadni uk v začetku jako lajša. Da se to uresniči, a posebno da bi se telovadstvo učílo v slovenskem jeziku, tega niso želeli samo naši Sokolovci, ampak tudi telovadne umetnosti vsi prijatelji. Da si tudi smo dovolj prepričani, kako je težko pisati i med svet dajati tako knjigo, vendar se nismo odstrašili od svojega namena. Izdajamo tedaj v malih zvezkih knjigo, katera ima obseči vse telovadje, kar nam je samo tedaj mogoče dovršiti, ako nas bodo podpirali telovadne umetnosti domoljubni prijatelji.

II

To knjigo telovadcem tem bolj priporočamo, ker je oprta na lastne izkušnje, i govori o prostih ter o vseh vajah na orodji od najlaže do najteže. Torej je vsakemu dana prilika, da se more v tej stvari vrlo dobro izuriti, umetno izobraziti. Da bode telovadcem težava, predno se do dobrega izučé umetnega telovadskega jezika, to vemo, vendar tudi vemo, da se ta težava dozdeva mnogo veča nego je v resnici. Pač ni tajiti, da bi se bilo laže učiti beséd i vaj, ko bi se bile v tej knjigi med besedami naredile dobre telovadske podobe; ali opominjamo, da bi tako delo s podobami bilo mnogo predrago. Zato smo take obraze slovenskim telovadcem v tem zvezku zadaj priložili. Naš izurjeni prvosokol, gosp. Viktor Coloreto, polótil se je bil prvi težavnega dela, ter spisal v nemškem jeziku telovadsko terminologijo. Gosp. Franjo Levstik je tekój potem prestavil te terminologije prvi oddelek, a gospoda Luka Svetec i profesor Vavrů sta ga v tem podpirala, tako, da je po vseletnem čiščenji i premišljevanji mogoče natisniti rečeni prvi oddelek, kteremu bodo skoraj nasledovali drugi. Največje zahvale za to početje išče Sokol v tega izvirnega delca krepkej podpori; zatorej želí, da bi našlo prostorček v vsakej najmanjšej knjižnici.

Odbor.


I. Del .

Pol razstópa (halber Abstand) v stranskih vrstah (Flankenreichen) se napravi, če vsak svoji dláni položí predniku na rámeni, i če se vsi ob enem toliko nazaj pomeknó, kader se ukaže, da sta róki stegneni. Pol razstópa v štrítnih vrstah (Stirnreihen) se napravi: 1) četa se razštéje na prvce i vtórce (družce, Einser und Zweier), i vtorci stopijo za stopinjo naprej ali nazaj, kakor je ukaz; 2) če tako stojé, da desnico položí vsak svojemu sostájniku (zdravniku) [Nebenmann] na levo ramo, pa če se potem vsak toliko na levo odmakne, kader se ukaže, da se mu roka stegne.

Ko se céli rázstop ali pol razstopa dovrší, naj roke izpusté dlani ali ramena, kader se ukaže. Nástop v štrítno i v stransko vrsto se ukazuje: V štritno vrsto! V stransko vrsto! Za prvi ali navadni nástop (Grundstellung) se ukazuje: pózor! Kader ima nástop nehati, takrat se ukazuje nárazno! Prvi ali navadni nástop je, kader telovadec rávno vsklonjen, da ima stegneni koleni, pêti v pravokótje (rechter Winkel) stisneni, prsi napete, pléči tako nazaj umákneni, da roki visita prosto ob telesu, ter da glava stopi strmo (senkrecht) izmed ramen.


Posebne vaje.[uredi]

1. Z glavo.[uredi]

a) Glavo ugibati na vse straní (beugen): préd-se, zá-se, na levo, na desno.
b) Z glabo kolébati (schwingen): naglo jo ugibati préd-se i zá-se, na levo i na desno.
c) Glavo obračati (drehen): četrt obrte (Drehung) na levo, na desno; pol obrte na levo, na desno.
d) Z glavo krožiti (kreisen): ugibanje združeno z obračanje od leve na desno, i takisto od desne na levo.


2. Vaje s trupom (Rumpfübungen).[uredi]

a) Trup pripogibati (beugen) i vsklanjati (strecken) préd-se, zá-se; na levo i na desno ugibati. (Podoba I. a, b, c.)
b) S trupom kolébati (Rumpfschwingen) préd-se, zá-se. (Podoba II.)
c) Trup obračati (drehen) na desno, na levo. (Podoba III.)
d) S trupom krožiti (kreisen): uklonjen trup obračati od leve na desno i od desne na levo.


3. Vaje z rokama (Armübungen).[uredi]

a) Roki dvigati (heben), spuščati (senken) na vse strani, desnico préd-se, levico préd-se; obé ob enem; dvigati od sebe levico, desnico; obé ob enem (Podoba IV.); dvigati zá-se desnico, levico; obé ob enem.
b) Z rokama kolébati (Armschwingen) gori i doli; lréd-se, na levo, na desno; obé ob enem; kvišku, od sebe, nazaj. Obe vaji se tako napravljata, da je zdaj palec, zdaj mazinec, zdaj dlan ,zdaj nadpéstje zgoraj.
c) Z rokama krožiti (Armkreisen): pri polóvnem króženji se roka rávno (wagrecht) drží: préd-se, záse; na desno, na levo. Pri celem kroženji se roka spustí navpík (senkrecht), i potem se ž njo kroži: préd-se, záse; z obema ob enem. (Podoba V.) Pri celem kroženji z obema ob enem desna roka pade navpík, leva se kvišku vzdigne; ali naopako (umgekehrt).
d) Roki počasno krčiti i stézati v komolci (Arm beugen und strecken): na desno, na levo; obé ob enem; préd-se stegniti; takisto tudi od sebe; kvišku skrčiti i nizdolu stegniti. (Podoba VI. a, b.)
e) Roki krčiti potem kolébaje stézati (Armschnellen): obé ob enem; préd-se, od sebe, kvišku, nizdolu.
f) Z roko suvati (Armstossen): stisnivši pést roko krčiti i ž njo suvati na desno, na lévo; z obéma ob enem; préd-se, od sebe, kvišku, nizdolu.
g) Z roko mahati (Armhauen): stisnivši pest mahati na desno, na levo; z obéma ob enem; kvišku vzdigati; nizdolu mahati.


4. Vaje z nogama (Beinübungen).[uredi]

Stopiti je v prvi nástop. Roki se vpreta ob kolkih s prsti spredaj s palci zadaj.
a) Teptanje (Fussstampfen) v navadnem (prvem) nastopu na desno i na levo.
b) Kréča (Grätschen): stopalo se od stopala ob enem ven zavije.
Ločita se:
x) Razkréka (Seitgrätsche): stopalo se od stopala ob enem ven zavije ter zopet ob enem dene nazaj v navadni nástop. (Podoba VII.)
y) Prekréka (Quergrätsche): eno stopalo se zavije préd-se, drugo zá-se, vse ob enem; potem se dene zopet v navadni nástop. (Podoba VIII.)
c) Nogi izpomáljati (Spreizen): stegneno nogo vzdigniti na desno, na levo, préd-se, zá-se; takisto tudi vzdigneno desno nogo prevreči čez levo pred seboj; levo čez desno pred seboj; desno za levo; levo za desno. (Podoba IX.)

Ta vaja se dela sè stegnenim i skrčenim stopalom.

d) Z nogo ob nogo udárjati (Beinschlagen): vzdigniti stégneno nogo ter ž njo ob nogo udarjati; z desno, z levo; préd-se, od sebe, za sebe.
e) Z nogo kolébati (Beinschwingen): préd-se; zá-se; od sebe na desno, na levo.
f) Nogi krížiti (Beinkreuzen): desno čez levo ali levo čez desno na tla opirati.
g) Nogo obračati: k sebi, od sebe; na desno, na levo.
h) Z nogo krožiti (Beinkreisen): nogo z malim ali vélikim lokom ali z osmico stézati k sebi ino od sebe, ali na desno i na levo, s skčenim ali stegnenim stopálom.
i) Pêti vzdigati i spuščati (Fersen heben und senken): koléno se ugane, kolk ostane stegnen; na desno na levo.
j) Koléni vzdigati i spuščati (Knie heben und senken): na desno, na levo. (Podoba X.)
k) Z nogama suvati (Beinstossen): koleno se upogneno vzdigne i ž njim sune, da se vsi členi na nogi stegnejo: na desno, na levo, pred sebe, na tla, za sebe.
l) S kolenom krožiti (Kniekreisen): najprvo se koléno vzdigne i potem se ž njim kroži od sebe i k sebi.


Nekatere izmed prostih vaj.[uredi]

A. Vaje z rokama.[uredi]

Prvi ali navadni nastop: – Stoj!

1) Roki na stran dvigáje razpenjati, da sta ravni. Polagoma vzdígni! Roki sta zdaj na stran vzdigneni: v razpétji (Seithebhalte). [Glej podobo IV.] Na povelje: spustite! naj roki zopet doli padeta. Tudi pri druzih vajah, kader se vzdigajo roke, ukazuje: vzdignite i spustíte!
2) Roki tako visoko kvišku vzdigati, da se nadpestji stakneta nad glavo (Seithochheben). [Podoba XI.]
3) Roki préd-se vzdigati (Vorheben).
4) Roki na víšek préd-se vzdigati (Vorhochheben), da se dláni nad glavo dotičeta i potem ob strani spustita.
5) Stegneni roki vzdigati do razpetja, od tod do viška (Hochhebhalte), i spustiti ji zopet do razpétja.
6) Stégneno roko vzdigati do rávnosti i spuščati jo zopet navpík.
7) Desnico i levíco zaporedoma préd-se vzdigati do ravnega izpomóla (Vorhebehalte). V daljšnjih vajah se druga roka vzdiguje, druga spušča.
8) Obé préd-se stegneni roki ob enem razpéti, jako kolebáje ž njima.

Ker pri tej vaji ramena zeló trpé, zato se zove raménska izkušnja. (Schulterprobe).

9) S stegneno roko króžiti (motoróge, die Mühle):
a. Od zdolaj préd-se. (Podoba XII.)
b. Od zdolaj zá-se. (Podoba XIII.)

Vsak mora tem hitreje krožiti najprvo z desnico, potem z levico.

10) Vzdigneni roki stezati i v komolci krčiti:
a. od sebe;
b. préd-se;
c. desnica se steza, levica se krči v komolci.
11) Eno roko vzdigniti do viška. (Podoba XIV.) Roka se od stegna tem više vzdigne po najkrašem poti.
12) Suvati samoròč in obéroč:
a. préd-se;
b. od sebe;
c. nád-se;
d. pód-se.
13) Prekrižani roki do viška vzdigati: desnica poprime levi komolec, levica desni; potem se obé vzdigneta tako visoko, da se izpod njiju more videti.
14) Ravno stegneni roki obračati: pred seboj, od sebe razpeti; nad seboj; spodaj ob sebi. Te vaje se pomnožijo ??? je zdaj palec zdaj mazinec, zdaj dlan zdaj nadpestje zgoraj.
15) Z rokama kolébati na kratko: pred seboj, do razpotja, navskriž.
16) S komolcema krožiti (Unterarmkreisen). Nadláhtje (überarm) se stisne k sebi, a s komolcema se kroži.
17) Prste ali stegnivši ali v pést stisnivši roki v zapestnej zgíbi vzdígati i spuščati; tudi na levo, na desno (……)
18) Z rokama v zapestnej zgibi krožiti na obe strani (Handkreisen).
19) Prste močno i hitro zaporedoma krčiti i stézati (Fingerbeugen und Fingerstrecken).
20) Razdvojêne prste krčiti in stezati (Fingergrätsche).


B. Vaje z nogama.[uredi]

1) Stati zdaj na podplatih, zdaj na prstih: (Podoba XV).
a. Noga se v grlu tako stéza i krči, da se vse telo ziblje gori i doli (krčistéza, Fusswippen);
b. vpognivši levo koleno se vzdigne od tál najprvo léva, potem desna peta (glej podobo XV.), ne dotikáje se tál. Ukaz: na levo prste! na desno! črédoma (abwechselnd)!
2) Koleni krčiti i stézati (Knie beugen und strecken):
a. telo je oprto na obeh nog prste, trup ves po konci, – zdaj počasno se razkoračáje, koléna upogiblji, kar je mogoče do počépa, a potem se zopet vzdigni (tiefe Kniebeuge). Ukaz: nizko počénite! upógnite! zravnájte! i. t. d. (Podoba XVI);
b. telo se na obeh nogah vzdigne s podplatov na prste, koléni ob enem malo upogibajóč, i potem ji zopet stezajoč léze nazaj na podplate. (Podoba XVII.) Klek (Kniewippe): telo se večkrat hitro sčéne do celega ali samo do polóvnega počépa.
3) Zgrba (Hockstand): z razpognenima kolenoma v počepu na prstih stati.
4) V zgrbi stati zdaj na podplatih zdaj na prstih.
5) Pêti vzdigati (Anfersen): večkrat so ista noga vzdigne do platnic, ali tudi zdaj ta zdaj óna. (Podoba XVIII.)
6) Pêti vzdigati z rokama: ena ali obé roki držita vzdigneno pêto:
a. za seboj
b. pred seboj. (Podoba XIX. a, b.)
7) koléni upogibati na enej nogi stojèč, ter potem upogneno koleno znižati do pokleka, i sicer da roka ali ne pomaga, ali da roka kvišku drží upognene noge pêto.
8) Noge izpomáljati:
a. z málo toda enako hitrostjo préd-se i potem zá-se. – Izpomolite préd-se! (Glej podobo IX.);
b. črédoma od sebe izpomáljati desno i levo nogo. – Izpomolite od sebe!
c. Zá-se.
9) Izpomòl s kolénjim upogibom (Spreizen mit Kniebeuge):
a. Desna noga se izpomálja, leva krči, ali naopáko;
b. Leva noga se krči, desna se préd-se izpomálja do počépa.
10) Kolébati z nogo préd-se ali zá-se: z levo, z desno.
11) Koléni vzdigati do prsi: lévo, desno; obé. (Glej podobo X.)
12) Koléni vzdigati i nogi stezati. – Stegni na naglem v kolenu upognemo nogo: levo; desno a) od sebe, b) préd-se i pusti jo počasu!
13) Préd-se vzdígneno nogo izpodprimi z obema rokama, potem nogo stezaj i krči. – Samo ob sebi se vé, da se ta vaja tudi tako naredi, da roki ne pomagata. (Podoba XX.)
14) Z nogo suvati: préd-se, od sebe, za sebe.
15) Na enej nogi stojèč druge noge koleno skrčiti, potem stoječo nogo tako upogniti, da skrčenega koléna pêta pride do tal.
16) Rávno stegneno nogo počasu premikati: na lévo, na desno (Wagschweben).
17) Z nogo, ravno stegneno, kolebati: na levo, na desno (Wagschwingen).
18) Nogo, v obok stegneno, premikati na razne strani (čez stol ali čez kozel, Bogenspreizen).
19) Z nogo, v lok stegneno, kolébati (Bogenschwingen)
20) Zibati se iz »nastopa na prstih,« v »nástop na obéh petah« (Fusswiegen).
21) Stopálo v navadnem nastopu vzdigati, kar je mogoče od tál, i potem spuščati (Fussheben und Fusssenken) zdaj levo, zdaj desno; obé ob enem.
22) Poprejšnja vaja se dela tudi od tál, zdaj z levo, zdaj z desno nogo; z obema ob enem, – počasno ali hitro.
23) S stopalom krožiti (Fusskreisen).


C. Vaje v napadu (Uebungen im Ausfall).[uredi]

1) Borilni nástop (Fechterstand). [Podoba XXI.] Iz navadnega nastopa telovadec stégneno levo nogo postavi za korak na levo od sebe, a desna se v kolenu ugane ter izpogne, da torej drži vsega telesa težo, i da sta si stopali v pravokótji; obé roki se pritisneta k prsim i pesti se stisneta. Enako se borilni nastop napravi, ako se desna noga postavi od sebe i leva ugane.
2) Nápad (Ausfall), tudi bojni nástop (Podoba XXII.) Loči se od poprejšnjega v tem, dase mora noga, ktera je postavljena v korak, tako upogniti, da koléno preseza prste; druga noga se po polnem stegne.
Vaje z rokama v napadu so:
a) Iz navadnega nastopa: nápad pred-se, na désno, ter ob enem se z roko sune: na desno, préd-se, od sebe, nád-se, pód-se. Takisto je nápad préd-se na levo, a z roko se sune na levo: préd-se, od sebe, nád-se, pód-se. Takisto je napad na levo ali na desno préd-se, ka da se z obema rokama sune: préd-se, nád-se, pód-se.
b) Iz razkréke (Seitgrätsche) nápad na desno, na šijo (schräge), préd-se. Ob enem se koléblje z desnico na šijo, pred-se, nád-se, od sebe. Takisto je iz razkréke nápad na levo.
c) Iz navadnega nastopa nápad na desno na šijo pred-se; roka se vzdigne na desno šijo, a ž njo se mahne na lévo. Takisto je tudi napad na levo; takisto dalje napad na levo ali na desno: préd-se, na šijo; obé roki se skrčita, vzdigáje se, a naposled se nizdolu mahne ž njima.
3) V napadu klékati (Kniewippen im Ausfall).
4) Brzo stopati iz navadnega nastopa v napad ter naopako.
5) Iz »napáda na levo,« v »napad na desno,« i naopako; vselej se od sebe sune z roko napadajoče strani.
6) Nápad iz navadnega nastopa:
a. od sebe;
b. na šijo préd-se;
c. na ravnost préd-se.
7) Nápad, na višek izpomolivši napadajočo nogo, predno stopi na tla.
8) Nápad iz zgrbe (Hockstand).


Č. Vaje s trupom.[uredi]

1) Iz navadnega nastopa na stegnenih nogah trup počasu tako globoko nagniti, da se prstje dotaknejo tál. (Podoba XXIII.).
2) Trup iz razkréke kolebáje nagibati: roki, v začetku do viška vzdigneni, kolébljeta se nizdolu med nogi ter zopet nazaj. (Rezáč, Sägemann).
3) Trup iz razkréke nagniti do srednjega nagiba, ter nizdolu suvati čredoma z desno i z levo pestjó, da se ta roka krči, druga steza. (Stópe, Stampfe). [Podoba XXIV.]
4) Trup nagniti: roki se do viška vzdigneta, potem se trup vskloni ter nazaj upogne, i roki se ob enem razpneta. (Podoba XXV.)
5) Trup zapogibati, roki préd-se stegnivši.
6) Trup v prekréki počasu zibati préd-se i zá-se (Rumpfschwingen im Quergrätschstande). [Podoba XXVI.]
7) Napad od sebe, trup nagibáje zdaj na desno, zdaj na levo.
8) Trup se nagne, stoječ na enej nogi, a druga noga se izpomoli zá-se. Da trup dalje ostane nagnen, pomagata roki, oklenivši stoječe noge kolénji sklep. (Podoba XXVII.)
9) Trup iz široke razkréke od sebe nagibati. Da ima ta odsébni nágib pravo mero, naj bosta roki razpeti, a trup se tako nagne, da se klonéča roka dotakne stegna. (Podoba XXVIII.)
10) Nagibanje v kolkih: trup se togo (steif) nagne préd-se, róki nad glavó razpénši. (Podoba XXIX.)
11) Trup obračati, i róki préd-se stegnivši, v navadnem nastopu kolebati se na desno i na levo. (Podoba XXX.)
12) Trup obračáje nagibati v razkreko, da se v zgibi pod kolenom objemlje zdaj desna zdaj leva noga. Prvemu objemu je treba četrt obrte na levo stran, druzemu pol. (Podoba XXXI.)
13) Tako vzdigovati i spuščati kolka (Hüftheben und Hüftsenken), da je dva palca od tal zdaj léva, zdaj desna, v kolenu stegnena noga.
14) Trup rávno obračati na levo, na desno (Wagschweben).
15) Rámeni, róki v komolcih stegnivši, vzdigovati, da se dotikajo glave, i potem spuščati, lévo, désno; obé ob enem (Achselheben und senken).
16) Rameni naprej i nazaj pomikati (Vorschultern und Ruckschultern).
17) Z rámenoma krožiti (Schulterkreisen): rameni se večkrat zaporedoma hitro naprej pomakneta, vzdigneta, nazaj stisneta i spustita.
18) Trup iz kolkov vzdigovati (Rumpfheben und Rumpfsenken).


D. Vaje v oprtej léži (Uebungen im Liegestütz).[uredi]

Trup mora biti tog (steif).


a) Oprta léža: vèz obraz (vorlings); vèz stran (seitlings).[uredi]

V navadnem nastopu sta roki oprti ob kolka, nogi na prstih, telo v počepu, prste strnivši med koleni; opirati se je na tla, noge nazaj stegnivši.

1) Oprta léža vèz obraz. (Podoba XXXII.)
2) Oprta léža vèz levo stran. (Podoba XXXIII.)
3) Oprta léža vèz desno stran.
4) Telo, oprto rokama na prste, vzdigniti s »oprtej léži vèz obraz.«
5) Oprta léža vèz stran, opiráje se na komolec. (Podoba XXXIV.)
6) V »oprtej léži vèz obraz« spreminjati stézo i krčo.
a. Oprta léža vèz obraz na stegnenih rokah, kteri se hitreje ali počasneje krčita (Kniekstütz) i stezata v opóro (Streckstütz).
b. Léža vèz obraz tako oprta, da se ena roka stegnena vsa opira a druga samo na komolci; ob enem se óna roka ugane, da se komolec opre, a ta se pobere v oporo. (Podoba XXXV.)
7) Eno roko do viška stegniti v »oprtej leži vèz obraz.«
8) Oprta léža vèz obraz tako, dase tiščita dláni stegneno stisneni, i da se potem roki deneta daleč nárazno ter se naposled zopet vrneta v poprejšnji stop, ali obé ob enem, ali druga za drugo.
9) Zdaj z levico, zdaj z desnico suvati préd-se, od sebe na šijo kvišku; ter druge vaje z rokama v »oprtej léži vèz obraz.«
10) Krogotèk (Kreislaufen) po rokah tako, daso nogam prstje v sredini okrožja; krogotèk po nogah tako, da sta podpirajoči roki v sredini. Važno, kdor si hoče okrepčati hrbténico (Rückgrat) i hrbténe kite (Rückenmuskeln).
11) Desno ali levo nogo vzdigati v »oprtej léži vèz obraz.«
12) Zdaj desno, zdaj levo koléno primeknivši spustiti proti prsim. (Podoba XXXVI.)
13) V »oprtej léži vèz obraz« ob enem vzdigniti desno nogo i levo roko ter naopako. (Podoba XXXVII.)
14) Opirkati se (stützeln) na roki i na nogi ob enem, daleč ji razstavljáje ter zopet stikáje.
15) Opirkati se z obema rokama ob enem, da potem udari roka ob roko.
16) Pretékati se po četvérici (Wettlaufen).


b) Oprta léža: vznák (Liegestütz rücklings).[uredi]

Premenjávanje v tej léži.

Iz »oprte léže vèz obraz« s polóvno obrto priti v »oprto léžo vznak.« Pogled je kvišku obrnen, nogi s petama v tla oprti. (Podoba XXXVIII.)

V tej léži:
17) Vzdigati desno, levo nogo.
18) Kolébati z desno, z levo nogo, sè vsako posebe i z obema ob enem.
19) Suvati z desno, z levo nogo.
20) Počasneje ter hitreje krčiti i zopet stezati roki.
21) Opirkati se zdaj z levico zdaj z desnico (stützeln wechelarmig), na mestu i z mesta; takisto z obema rokama ob enem (stützeln gleicharmig).
22) Preména iz »oprte léže vèz obraz« v »oprto léžo vznak:«
a. Obé vzdigneni nogi med opirkajočima rokama s prečépom (Hocke) pód-se zakolebati.
b. S kolébom v bòk (Flanke): desna ali leva roka se dvigne, da pod njó obé nogi, stégneni i stákneni, naprej kolebneta.


E. Váje z medsébno (vzajemno) podporo. (Uebungen mit gegenseiter Unterstützung).[uredi]

Vaje z medsébno podporo so tiste, pri kterih se združita dva ali več telovadcev, drug druzemu pomagajóč premikati ude ali kaj delajóč združenimi močmi. Sem spadajo te vaje:


I. Po dva.[uredi]

1) Telovadci stopijo, samo po dva, vsaj za korak prostora drug za druzega. Prédnikom se ukaže, roki v navadnem nastopu ali v razkréki (Grätschstellung) ravno raztegniti, a zadnikom, z levo nogo toliko naprej stopiti, da vsak svojega prédnika more z roko prijeti zgoraj za pestjó. Potem se velí: roke z vporom nizdolu! (Abführen der Arme mit Wiederstand ab!) Zadniki si potem prizadevajo roke do povésa potisniti prednikom, kteri toliko vpirajo, da se je obojim enako truditi. Ostro je prepovedano, sujóč roke potiskati. Kader je sprednikova roka v povésu, tedaj ukaže: roke kvišku do razpétja! To zadniki zopet vpírajo, roke nizdolu pritiskáje. Potem zadniki primejo prédnike zdolaj za pestjó, i prédniki si prizadévajo roke znižati do povésa, kar jim zadniki vpirajo; naposled zadniki roke spravljajo v razpetje i spredniki vpirajo. Po dva moreta še to poskusiti:
2) Roke iz »povzdige do viška« devati v razpétje ali v pobeso (Abführen der Arme aus der Hochhebhalte zur Waghabe seilings oder zum Abhange).
3) Roke vzobrazne rávnosti (Waghalte vorlings) devati v razpetje. Kader se dviguje samo po ena roka, morajo telovadci stati drug za drugim, a če se dvigujeta po obé, stati drug proti druzemu.
4) Z rokama v razpetji grótati (Trichterkreisen). [Podoba XXXIX.]
5) Roki do razpetja stezati i do viška spravljati. (Podoba XL.)
6) Koleni zgibati i stezati, kar zadnik vpira z rokama, položenima na pleči. Pri tem delu prednik utegne roki stegniti do viška, a vpiráč ji prime za pestjó.
7) Upogibati trup: sostájnik opira trup z levico, postavivši mu desno nogo pred nogi, potem takisto stori sostájnik, enako opiran. (Podoba XLI.)
8) Ko dvojice (pari) stojé mož za možem, ukaže sesprednikom: predniki okrog! I takrat vsak nasprótnjaku podá obe roki, ter pripogne koleni i zopet vstaja, ko nasprótnjak pripogiblje itd. naposled oba ob enem pripogibljeta i vstajata. (Podoba XLII.)
9) V nastopu, v št. 8. Popisanem, preide v napadni nástop ena vrsta telovadcev, kterim nasprótnjaki, trup stegnivši, vpró vsak po obé roci na levo ali desno koleno.

Preméne oprte steze i krče. (Podoba XLIII.)
10) Telovadci stojé daleč drug za drugim. Kader se jim ukaže: gotovi v oprti skok! (Stützsprung) zadniki po 4–6 korakov stopijo nazaj, a predniki se trdno postavijo v prestopni nástop, roke oprši v kolkóve i ramena umeknivši nazaj, da se je nanje láže opréti. Ko se ukaže: skok! To se zadniki zatekó i potem vpró prednikom na ramena. Ta skok se najprvo nekolikokrat tako ponovi, da se skakáč opira, pušča i razkoračen preskákuje, stakneni nogi deváje na tla; pozneje ostaja nekoliko časa oprt sè stegnenima rokama.
11) Kader je oprti skok tak, da si telovadca nasproti stojita, mora tist, kteri rameni daje v oporo, trup nagniti, kakor napadáje, rameni nazaj potegniti, a nasprótnjaka, primši ga za vnénji bedri, nekoliko vzdržati ravnega (horizontal) i potem lókoma (im Bogen) od sebe vreči za nekaj korakov, kar nasprótnjak podpira, odpehnivši se obéroč i spretno skakáje na tla.


Po trije.[uredi]

12) Skok popisan v št. 10. Morejo telovadci družno zvršiti, ako vtorci stopijo za prvece. Prednja vrsta je tako postavljena, da je na levo korak razstopa (Abstand) med vsakim telovadcem, kteri si potem dadé roki, i rameni umaknejo nazaj, a zadniki za 4–6 korakov poodstopijo tako, da se postavijo za preslédke prédnikom. Kader se ukaže: skok v oporo! naj se vsak zádnik zaletí ino opre sè vsako roko na ramo enega svojih prednikov ter skoči z ramén, vedno še naprej obrnen, a potlej naj prestopi 4–6 korakov, i tako so poprejšnji predniki zdaj zadniki, kteri morajo tudi poskakati itd.
13) Ko se ukaže: postavite se v oporo! izmed trijeh, ki v vrsti stojé drug poleg druzega, vnénja dva tako stopita, da imata vnénji nogi naprej v napad obrneni, a koléni enako visoko ter ne predaleč narazno; roka nad napadajočim kolenom mora tako priti na koleno, da je dlan kvišku. V sredi stoječi telovadec z rokama, navpik stegnenima, opre se na obéh sostájnikov roki, ter obé koleni zakoléba nazaj v oprto léžo, i potem obé nogi naprej zaluči v »oprto léžo vznák.« Posebno prsi morajo biti visoko vzdignene. Kader se ukaže: naprej! i potem: nazaj! mora nekolikrat nogi naprej i zopet nazaj potegniti. Ko prvi trikrat zvrši, pride na vrsto po redu vsak izmed teh trijeh. To se tudi tako napravi, da vnénjca vsak svojo prosto roko položita srédniku na rameni, vpráje mu. (Podoba XLIV.)
14) Ko se ukaže: postavite se v oprti skok! srédnik nekoliko korakov poodstopi, da se more zaleteti, a druga dva si podasta notranji roci, pripravivši rameni, da se je nanji opréti. Kader se ukaže: skok! Zatekó se sredniki, ter oprši se na rameni tistih dveh, ktera si podajata roci, preskakajo združene roke, kvišku potegnivši kolena. Pomagajoči telovadci vsak svojo prosto roko stegnejo v podporo, ako bi se skakač spoteknil ali padel.
15) Ko telovadec skoči, oprši se na obé rameni, kakor v št. 14., z rokáma ga podpiráča primeta pod pázuhama, pa ga neseta. Nesóče i podpirajoče roke se na lahko krčijo i stezajo.
16) Zadnika na prsih skolačita roci, obrnivši se drug proti druzemu, a srednik se opre na komolce podpiráčema, i tako naprej kozlec prevrne.
17) Postaviti se je, kakor pri št. 14. Srednik se opre na rameni ter prevrne kozlec (salto mortale), a sostájnika ga morata podpirati, kolikor je treba.
18) Postaviti se je, kakor pri št. 14. Vnénjaka zapleteni desnici trdno položita drug druzemu na ramo, a srednik se na to živo trto obési, vzdigáje se iz stegnene vesí (Streckhang) v skrčeno vés (Klimmhang), i potem se prevrne, kvišku potegnivši nogi.
19) Telovadec predniku na rameni skoči v oprto stézo, i tretji mu nogi v grlu do viška vzdigne sè stegnenima rokama; potem gresta ali tečeta po taktu (velbljód, Kameel).
20) Postaviti se je, kakor pri št. 14. Srednik skoči, oprši se na dve rameni, a četrti mu kvišku vzdigne nogi, i potem gredó vsi trije.
21) Razčepírjen telovadec z rokama naredí na hrbtu stremén, kamor mu drug telovadec stopi, od koder potem stane gori na rameni, a od ondód čez glavo zopet skoči na tla.


Borba (Ringen).[uredi]

Za temi vajami je na vrsti borba, v kterej se tudi izkušata po dva telovadca, i to tako, da močnejši zmore slabejšega. Borbi je treba ravnih i melkih tál. Prepovedane so vse nevarne zvijače, prepovedano praskanje, ščipanje, poklékanje nasprotniku na prsi i sključavanje prstov mu.

K borbi spada:
1) Izpodrivanje (Fortdrängen). Nasprotnik se rine z mesta. (Podoba XLV.)
2) Izpodnòs (Knicken). Nasprotnik se prime ali pod obema pázuhama (ganzer Griff), ali samo pod eno (halber Griff), ali se mu objameta obé roci. (Podoba XLVI.)
3) Izvijanje (Entwinden): telovadec se dá objeti, a potem se izkuša izpuliti ali raztrgati objem. (Podoba XLVII.)
4) Vzdigniti nasprotnika objétega pod obema ali samo pod eno pázuho. (Podoba XLVIII.)
5) Vreči nasprotnika stojéčega ali vzdignenega.
6) Na tla tiščati ležéčega nasprotnika, ki se izkuša vzdigniti.
7) Prava borba. Vreči nasprotnika, obímši ga ali tako, da se mu druga roka dene pod pazuho, druga čez pléči na hrbet, kjer se obé sprimeta za pestjó, ali tudi tako, da se obe roci pod pazuhama deneta na hrbet, kar je boljše, kajti nasprotnik se laže vzdigne ter ali na pošibljena kolena potlači navpik i vznak prekopícne, ali se ž njim oplázi na stran. Nastop za napad i brambo: široko jestati, goléni imeti nazaj, trup naprej ter nizko poniknivši proti nasprotniku préd-se roci držati v pripravo.
8) Nogo izpodvírati: noga se tako dene nasprotniku za nogó, da ga vrže.
9) Nogo izpodbiti: nasprotnik se v kolénjo zgíbo tako udari, da pade.

G. Vaje v hoji (Uebungen im Gehen).[uredi]

Med temi vajami so:
1) Hoja:
a) naprej;
b) na vzád;
c) na stran, vnénjo nogo premetáje (mit Uebertreten.)
2) Premetáje hoditi naprej i nazaj: nastopna noga se vedno preméta čez prestopno (Kreuzgehen).
3) Óbrtno hoditi (Drehgang).
4) Hoja po prstih:
a) naprej;
b) na vzád;
c) na stran s premético.
5) Kakor v št. 2., toda po prstih naprej i na vzad (Kreuzzehengang).
6) Posíljena hoja, če sta nogi nenaravno kakor koli postavljeni. Hoditi naprej, na vzád, v stran (gehen mit Twangschritt).
7) Hoditi:
a) bijóč se s petama: nehodeča noga bije proti platnicama (Anfersegang);
b) koléni k vrhu vzdigáje, kakor se gre po stopnicah ali v hrib (Steiggang);
c) bijóč se s kolénoma v prsi (Knieschnellengang);
č) z nogama préd-se sujóč (Stossgang);
d) nogo izpoaljáje (Spreizgang).
8) Óbrtna hoja:
a) bijóč se s petama (Drehanfersegang);
b) koléni k vrhu vzdigáje (Drehsteiggang).
9) Hoja po prstih:
a) bijóč se s petama;
b) koléni k vrhu vzdigáje
c) z nogama préd-se sujóč;
č) nogo izpomaljáje.
10) Óbrtna hoja po prstih:
a) bijóč se s petama;
b) koléni k vrhu vzdigáje.
11) Hoditi koléni ušib´je (Kniebeugegang).
12) Po prstih hoditi, koléni ušibáje (Zehenkniebeugegang).
13) Hoditi v počepu sedé (gehen in der Sitzhocke).
14) Hoditi po prstih, v počepu sedé.
15) Tógo hoditi (Steifgang).
16) Tógo hoditi po prstih.
17) Óbrtna toga hoja (Steifdrehgang).
18) Óbrtna toga hoja po prstih (Steifdrehzehengang).
19) Hoja po petah.
20) Hoja stopaloma po robéh (Kantengehen).
21) Teptálna hoja (Stampfgehen).
22) Hoja po taktu (Taktgehen).
23) Primikajóča hoja: prva noga stopa, a druga se primiče prvej do pete (Nachstellgang).
24) Borilska hoja postane po prehodu iz primikajočega v napadajoči nástop.
25) Príbja hoja (Kibitzgang) ima tri korake, ter iz primikajoče hoje postane tako: prvič leva noga iz navadnega prestopa stane naprej, drugič desna pristopi k levici, tretjič leva stane zopet naprej, i potem se tako dela tudi z desnico.
26) Hoja s ponícanjem (Wiegegang) ima tudi tri korake: prvič levíca iz navadnega nastopa stane nekoliko naprej; drugič desnica prestane v istej meri, i kader stopi na tla, obe nogi vzdigneta peto; tretjič levica se zopet postavi na tla i v tem se spustí tudi desnica.
27) Na prstih ene noge zaobrniti se ali okrog ali samo na pol, zagnavši se z drugo nogo. Tudi naj se s hojo združijo razne róčne vaje:
a) Roci od sebe ali préd-se vzdígati i spuščati.
b) Z rokama suvati od sebe ali préd-se po svojega hodá taktu.
c) Z obema rokama krožiti od zgoraj pred-se itd. po taktu počasnega hodá.
č) Motánje (Haspeln): pred prsimi se v hitrem hodu nedotično vrti roka ob roko, upognivši komolca.

H. Vaje v tékanji (Uebungen im Laufen.)[uredi]

1) Teči:
a) naprej;
b) na vzad;
c) v stran, eno nogo premetáje.
2) Teči naprej i na vzad, eno nogo premetáje, tudi premetáje zdaj to, zdaj óno (Laufkreuzen).
3) Óbrtno teči naprej i na vzad (Drehlaufen).
4) Teči:
a) bijóč se s petama (Laufschlagen);
b) koléni k vrhu vzdigáje (Laufschnellen);
c) bijóč se s kolénoma v prsi;
d) nogo izpomaljáje (Laufspreizen).
5) Teči obračáje se:
a. bijóč se s petama (Drehlaufschlagen);
b. koléni k vrhu vzdigáje (Drehlaufschnellen).
6) Teči stopaloma po robéh (Kantenlauf).
7) Teči po petah (Fersenlauf).
8) Teči, zdaj to zdaj óno nogo k vrhu metáje (Wechselfussschnellen).
9) Teči obračáje se, ter zdaj to zdaj óno nogo k vrhu metáje (Drehwechselfussschnellen).
10) Teči v počepu, primikáje nogo v pribjem teku.
11) Brzotèk: prostor tem hitreje preteči.
12) Trpotèk (Dauerlauf): tem dalje teči v zmérnem teku.
13) Teči togonòg (Steiflaufen).
14) Teči togonòg, obračáje se (Steifdrehlaufen).

I. Vaje v poskoku (Uebungen im Hüpfen).[uredi]

1) Poskákovati zdaj na tej zdaj na ónej nogi (Wechselhüpfen).
2) Tekoč poskakovati (Laufhüpfen):
a. Naprej;
b. Na vzad;
c. V stran nogi premetáje.
3) Tekóč nogi premetáje poskakovati naprej i nazaj (Laufkreuzhűpfen).
4) Togonógo tekoč poskakovati (Steiflaufhüpfen).
5) Togonógo tekoč obračáje se poskákovati (Galopphüpfen): tekóč tako skakati, da se vedno ista noga postavlja pred drugo.

J. Vaje v skakanji (Uebungen im Springen).[uredi]

1) Iz navadnega nastopa skočiti ali z óbema nogama ali samo z eno, drugo vzdignivši.
2) Telo popolnem stegnivši iz počepa daleč naprej skočiti i potem zopet nazaj v počep. (Kobiličji skok, Heuschreckensprung). [Podoba XLIX.]
3) Nogi premetáje sem ter tje skakati. (Zibánec, Wiegespringen). [Podoba L.]
4) Iz navadnega nastopa skočiti na prste, na láhko a globoko upognivši koléni.
5) Iz razkréke skočiti v navadni nástop ter naopako.
6) Iz prestopa skočiti v navadni nástop, z levo ali z desno nogo prestopivši.
7) Iz prekréke skočiti v navadni nástop ter naopako. (Rézanica).
8) Zdaj levo zdaj desno nogo izpomaljáje skočiti: préd-se, za-se, od sebe i potem zopet v navadni nástop.
9) Od tál razkrečivši se skočiti i vrniti se v navadni nastop.
10) Od tál prekrečivši se skočiti i vrniti se v navadni nastop.
11) Nogi prekrižavši skočiti i vrniti se v navadni nastop.
12) V skoku se obrniti na pol, na četrt ali okrog.
13) V skoku z obema petama udariti na platnici (Doppelschlag).
14) V skoku z obéma kolénoma udariti v prsi (Doppelschnellen).
15) Na desni nogi stojé z desno nogo udariti v platnico. (Hinkschlag).
16) Na desni nogi stojé z desnim kolenom udariti v prsi (Hinkschnellen). Obé zadnji vaji tudi z levo nogo.



__________ * ___________

Vaje na orodji (Geräthübungen).[uredi]

A. Prosto skakanje.[uredi]

Orodje za skakanje čez vrvico. (Schnursprunggestell.)[uredi]

Dva lesena stojana (stebra, Ständer) po 7' visoka, 21/2 široka in 2 debela (Obrazec I. A, A.) postavita se na štirjaško podnožje (B, B.) iz hrastovega lesá. Stojana imata 2 vsaksebi prevrtane luknje, da se va-nje železna ali lesena 6 dolga klina vtakneta. Stojana se primerno razpostavita, potem se potegne čez klina precej močna (prst debela) vrvica (C.), na kterej je v sred našit 1' dolg, 3 širok košček rdečega platna; na koncéh vrvice se navežete dve vrečici napolnjeni s peskom (D, D.), da je vrvica vedno nategnjena.

Naredva za skakanje čez vrvico služi prostemu skakanju, telovadca podpira pri tej vaji le lastna gibčnost, a ne roki, odtod naslov »prosto skakanje«. Orodje za skakanje je le zavoljo tega postavljeno, da se določi očém vidna mera za skok, ali da se mu naredi zares zapreka, ktero mora preskočiti.

Če se imajo vaje v skakanji na trdih tleh, treba je poskrbeti, da je mesto, kamor se doskakuje (doskočišče, Niedersprugstelle), posuto z drognim peskom, ali da se tje položi slamnica (Strohsack).

Tukaj je tudi omeniti tako imenovano, skakanje zeló olajšujoče, skakalne deske, t. j. močne, 30 dolge, 25 široke in 3–4 na podkladi (Unterleiste) navzdignjene deske, ki posebno začetnikom dobro služi, ker natanko kaže mesto, odkoder se odskoči (odskočišče). Ako se je ta namen dosegel, potem se je vaditi odskoka na vsakoršnih tleh. Razločuje se pri skakanji: odskok, polet (Flug), doskok (seskok, Niedersprung) in nagon (nalèt, natèk, Anlauf), kadar se ne odskoči z navadnega nastopa. Pravilo je, da se vselej na prstih odskoči; odskok se podpira s tem, da se z rokama koléba, pa tudi, da se naredi eden, k večemu 6 ali 8 korakov nagona, potem nasleduje odskok z eno ali z obéma nogama. Kadar telovadec odskoči, je v poletu in takrat se držé noge v počepu (Hockhalte. – Pod XVI. Prvega dela). V tisti hip, ko se noga s prsti dotakne tál, naj se primerno sključijo stopalni, kolenji in kolkovi členi, če je treba, celó do nizkega počepa, potem se telovadec hitro vzdigne v navadni nastop. Pri vsakem skakanji naj se gleda na to, da se skakalna mera do dalečine in visočine ne poveča pred, dokler se dotični manji skok ne nareja popolnoma pravilno in trdno. Ako je na vrsti skakanje z naletom, mora telovadec odskakovati na obé strani, t. j. z desno in levo nogo.


Vaje v skakanji.[uredi]

a) Skakanje iz navadnega nastopa, t. j. brez naleta.[uredi]

Vrvica se deva v razne višine od gležnja do kolena, tudi deska se položi od spredaj.

    1. Iz navadnega nastopa preskočiti naprej (vorlings) v nizki počep.
    2. Iz zgrbe preskočiti naprej v nizki počep.
    3. Iz navadnega nastopa preskočiti v križemnógo (križno) stojo (desno nogo čez levo, levo čez desno).
    4. Križemnog preskočiti v navadni nastop (ko se je naredil pri doskoku nizki počep).
    5. Iz navadnega nastopa preskočiti naprej v stojo na eni nogi (desni ali levi).
    6. Iz stoje na eni nogi, desni ali levi, naprej preskočiti v navadni nastop.
    7. Iz navadnega nastopa naprej preskočiti s polobrto na levo, na desno; takisto s polobrto na levo, na desno.
    8. Iz navadnega nastopa v stran (prečna stoja, Querstand) preskočiti – na desno, na levo.
    9. Takisto preskočiti s četrt- in polobrto na desno, na levo.
    10. Iz nastopa na vzad preskočiti ritensko.
    11. Visoko skakati, da se vrvica polagoma vzdiguje.
    12. Iz navadnega nastopa prostopi noga (Vorschritt) na deski, za korak od vrvice oddaljeni: na desno, na levo.
    13. Iz prostopa naprej preskočiti, na desno, na levo; (s prostopno nogo se odrine). Ravno tako iz navadnega nastopa obénož (telovadec odrine z obema nogama.
    14. Iz prostopne stoje naprej preskočiti v križno stojo, na desno, na levo; zdaj levo nogo čez desno, in zopet desno čez levo križèč; to isto iz navadnega nastopa.
    15. Iz prostopne stoje naprej preskočiti, na levo na desno, s četr- in s polobrto na levo, na desno; takisto iz navadnega nastopa.
    16. Skakati na daleč: iz prostopne stoje, iz navadnega nastopa, tako da se deska pomaloma oddaljuje od vrvice.
b) Skakanje z nagonom čez vrvico.[uredi]

Vrvica je od začetka za koleno visoko, pred njo se postavi deska.
17. Preskočiti s tremi postopi z levim, z desnim odrivom; ravno tako z dvema in z enim postopom.
18. Preskok z dvema prostopoma z obenožnim odrivom; takisto z enim postopom.
19. Skakati na daleč z desko z levim, z desnim odrivom.

c) Skakanje z nagonom čez vrvico, pred ktero se[uredi]

postavite dve deski, za korak ena od druge nárazno.
20. Skočiti z nagonom, odriniti z desno nogo od prve deske, z levo od druge in zopet z desno čez vrvico; takisto naopako.
21. Skočiti z nagonom, odriniti obénož na enkrat od prve deske na drugo, sklenivši nogi, čez vrvico.
22. Poskok, kakor v št. 21., samo da skoči telovadec, razkrečivši nogi, čez vrvico.
23. Telovadec z nagonom doskoči (seskoči) razkrečivši nogi na prvo desko, nogi sklenivši poskoči na drugo in preskoči v razkreki (krečèč) vrvico.
24. Nagnati se v skoku sklenivši nogi na prvo desko, krečèč na drugo in zopet sklenivši čez vrvico. Pri teh vajah se lahko stežuje skaaknje s tem, da se ena deska od druge in od vrvice pomaloma odmika (oddaljuje).

d) Skakanje čez vrvici z dvema deskama.[uredi]

Prva deska se postavi pred prvo vrvico, druga pred drugo vrvico.


I. Brez nagona.[uredi]

25. Iz navadnega nastopa preskočiti prvo, potem drugo vrvico, pri doskoku se naredi nizki počep.
26. Preskočiti iz zgrbe (Hochstand) kakor v št. 25.
27. Ravno tako iz navadnega nastopa naprej v križno stojo; telovadec križi desno nogo čez levo, kadar preskoči prvo vrvico, in levo čez desno, kadar preskoči drugo.
28. Isto tako iz križne stoje naprej križemnóg preskočiti obe vrvici (eno za drugo) v navadni nastop.
29. Iz navadnega nastopa naprej preskočiti vstojo na eni nogi tako, da stopi telovadec na desno nogo, kadar preskoči prvo vrvico, in na levo, kadar preskoči drugo.
30. Takisto iz stoje na eni nogi naprej preskočiti v navadni nastop; stojé na desni nogi preskoči telovadec prvo vrvico v navadni nastop, potem preskoči stojé na levi nogi drugo vrvico zopet v navadni nastop.
31. Preskočiti iz navadnega nastopa naprej s četrtobrto na levo prvo vrvico, potem iz te nastave s polobrto na desno drugo.
32. Iz navadnega nastopa preskočiti s polobrto na desno prvo vrvico, potem s polobrto na levo drugo.
33. Iz navadnega nastopa v stran preskočiti prvo in drugo vrvico, na levo, na desno.
34. Takisto iz navadnega nastopa vstran na levo, s polobrto na desno preskočiti prvo vrvico, potem s polobrto na desno drugo vrvico v navadni nastop v stran na levo.

II. Z nagonom.[uredi]

35. Skočiti z levim odrivom, z desnim izpomolom čez prvo vrvico, sklenivši nogi čez drugo.
36. Skočiti z levim odrivom in krečeč čez prvo vrvico in ravno tako čez drugo.
37. Skočiti z obenožnim hkratnim odrivom čez prvo vrvico in krečèč čez drugo.
38. Skakati do viška z eno desko, z levim in z desnim odrivom. Deska je od začetka za korak oddaljena od vrvice.
39. Skočiti z desnim, z levim odrivom v četrt- ali polobrto na levo, na desno; takisto s polobrto na levo, na desno.
40. Skočiti z levim odrivom, z desnim izpomolom; z desnim odrivom, z levim izpomolom; z levim, desnim odrivom in krečo.
41. Skočiti z levim odrivom desno koleno vzdignivši; z desnim odrivom levo koleno vzdignivši; z levim, z desnim odrivom obe koleni vzdignivši.
42. Skočiti z levim odrivom vzdignivši levo koleno izpomaljáje na desno; z desnim odrivom izpomaljáje levo nogo.
43. skakati skozi okno: preskočiti med dvema zgoraj in zdolaj napetima vrvícama, da se prostor med njima pomaloma zoži; odriniti zdaj z levo, zdaj z desno nogo. Ravno tako v zvezi s skakanjem na daleč.
44. Skakati na daleč, na visoko, na visoko-daleč; poslednje tako, da se vrvica polagoma zvišuje in deska od nje oddaljuje; odrivati zdaj z levo, zdaj z desno.
45. Skakati na visoko-daleč čez dve ena za drugo na dveh stojanih razpeti vrvici.; odrivati zdaj z levo, zdaj z desno.
46. Skakati na visoko, na daleč, na visoko-daleč brez deske; odrivati zdaj z levo, zdaj z desno. Opazka. Naj se omeni tudi skakalna prékopa, ki mora biti 2‒3' globoka, 18‒20' dolga; širina pa od enega kraja do druzega raste pomaloma 3‒9'. Odskočna stran naj se s trdo rušino pokrije in strmo odreže, doskočna stran naj všév leži in je mehkih tal. Tu so skoraj vse od št. 1 do 46. omenjene vaje v skakanji.

B. Koza (der Barren).[uredi]

Koza se napravi tako-le: 4 koli (stojani) iz smrekovega ali hrastovega lesa, 4‒5' od tal visoki, 4 široki, 2 debeli nosijo dva na jezičkih nataknjena ali z železnim plehom pribita držaja (Holme) iz jesenovine. Držaja sta 7' dolga, 1 ½ debela, okrogla, na obeh koncéh 4‒12 čez kole moleča. Širjava med držajema je po velikosti telovadcev različna, za odrasle 18‒20. Na kozi se delajo krepke opiralne vaje na rokah (Stemmübungen), ali pa vesilne (vesne) vaje (Hangübungen).

Pri opiralnih vajah so razločevati 4 prvotne nastave:
1. Opora v stezi (Streckstütz) ali stegnjena opora. (Pod. 1.)
2. Opora na komolcih (Unterarmstütz). (Pod. 32.)
3. Opora v zgibi ali sključena opora (Knickstütz). (Pod. 45.)
4. Opora v leži (Liegestütz). (Pod. 22.)


Našteje se tudi nekoliko različnih prijemov ali oprimkov.

1. Pri opori.[uredi]

a. Naravni prijem, če sta palca znotraj držajev;
b. posiljeni prijem, ,, ,, ,, zvunaj ,,


2. Pri vesi.[uredi]

c. Zgornji prijem, če je nadpestje zgoraj;
d. spodnji ,, ,, ,, dlan spodaj;
e. dvojni ,, ,, ,, dlan ene roke zdolaj , dlan druge roke pa zgoraj.


Ker so vse te prvotne nastave za prsi zeló hude (težke), morajo se vaditi v istem redu, kakor so tukaj uvrščene; posebno vaja pod štev. 3. Napravlja se kot najhuja še le takrat, kadar so vse druge že temeljito izvršene. Telovadci naj se postavijo v polkrogu proti kozi obrnjeni.


a) Vaje v opori.[uredi]

1. Skočiti v oporo na trajno stojo (Dauerstehen). (Pod. 1.)
2. V opori z nogama suvati.
3. V opori trup obračati na levo, na desno.
4. V opori trup pripogibati naprej, nazaj.
5. V opori koleni vzdigovati in spuščati: ob enem; levo, desno.
6. Zgrba v opori.
7. Pohajati (pohod, Marsch), t. j. Pomikati se zdaj z eno, zdaj z drugo roko v opori: naprej, nazaj.
8. Kolebati v opori in presedati za roko: na levo, na desno.
9. Pohajati zdaj na eni, zdaj na drugi roki: naprej, nazaj, koleni vzdigováje na levo, na desno.
10. Opirati se in zdaj z eno, zdaj z drugo roko izpuščati.
11. Spuščati in vzdigovati se v opori.
12. Vzdigovati se v opori s hrbtom: kolka sta pripognjena. (Pod. 2.)
13. Poskakovati v opori na obeh rokah: naprej, nazaj.
14. Izpomáljati nogi v opori zdaj levo, zdaj desno. (Pod. 3.)
15. Opreti se, potem spuščati in vzdigovati se s posiljenim prijemom.
16. Kolebati v opori stegnivši nogi do vrh držajev in čez. (Pod. 4.)
17. Spuščati in vdigovati se; nogi ste pri tej vaji v zgrbi.
18. Sedeti razkrečivši nogi
a. pred rokama; (Pod. 5.)
b. za ,, (Pod. 6.)
19. Kolebati v opori in vzdigati zdaj levo, zdaj desno nogo v kolebáji pred-se (v prokolebáji, Vorschung).
20. To isto v kolebáji nazaj (v zakolebáji, Rückschwung).
21. Kolebati in koleni vzdigati v kolebáji pred-se: obe ob enem; levo, desno.
22. To isto v kolebáji nazaj.
23. Visoko kolebati v opori in naglo nogi krečiti:
a) v prokolebáji
b) v zakolebáji
c) v prokolebáji in zakolebáji
24. Kolebati v opori in čredoma zavsedati držaja na ježo (jež ‒ sejo, Reitsitz.)
a. Za rokama na levo, na desno; (Pod. 7.)
b. Pred ,, ,, ,, ,, ,, (Pod. 8.)
25. Zakolebati se v zgrbo na obeh nogah odzad za rokama in vzdigniti se v oporo.
26. Takisto pred rokama.
27. Zakolebati se v stransko sejo pred rokama zdaj na levo, zdaj na desno stegno (na levi strani na levo, na desni strani na desno stegno. (Pod. 9.)
28. To isto za rokama (levo na desno stegno, na desnej strani na levo stegno.) (Pod. 10.)
29. Zaporedoma kolebati v sejo na obeh držajih za rokama od enega kraja do druzega; roki se stavite po vsakem zakolebáji za trupom v oporo.
30. Ježo (Jež ‒ sejo) in stransko sejo (posedo) narediti na enem držaji pred roko zdaj na levo, zdaj na desno brez vmesnega kolebája (ohne Zwischenschwung).
31. Kolebati v opori iz stranske seje v polkolebarji na istem držaji (polomesec, Halbmond). t. j. Iz stranske seje pred desno roko v stransko sejo za desno roko;
32. Presedati v opori iz stranske seje v polkolebarji na istem držaji (polomesec, Halbmond), t. j. iz stranske seje pred desno roko v stransko sejo za desno roko; takisto na levem držaji. (Pod. 11.)
33. Presedati v opori kolebaje iz stranske seje v kačo, t. j. presesti iz stranske seje pred deseno roko v stransko sejo za levo roko ali naopako. (Pod. 12.)
34. Kolebati v opori izpomaljáje v zakolebaji zdaj levo zdaj levo zdaj desno nogo v stran.
35. Opirati se zdaj na obeh držajih, zdaj na enem.
36. Zakolebati se na stran (Flankenschwung) s stansko sejo pred roko na levo, na desno.
37. V opori obé nogi razoma (horizontal) naprej promáljati. (Pod. 13.)
38. V opori obé izpomáljati krečeč čez oba držaja (Pod. 14.)
39. V opori konec držajev za rokama noge krečeč moleti. (Pod. 15.)
40. Obrta (Wende): telovadec se vrže iz opore, nogi sklenivši in stegnivši za levo ali desno roko čez držaj doli ob strani koze ter roka, ki je proti kozi obrnjena, oprime držaj. (Pod. 16. a.)
41. Okret (Kehre): Vreči se iz opore čez držaj ven, kakor pod številko 40., samo pred rokama. (Podoba 16. b.)
42. Prevrniti se nazaj iz navadne nastave v krečno sejo. (Grätschsitz.)
43. Potočiti se iz seje (Rolle), in padáje vjeti se v nadlahtja. (Pod. 17. a in b.)
44. Stati na zatilniku (Genickstehen) in prekucniti se (Abburzeln). (Pod. 18. a in b.)
45. Prosto prevrniti se naprej v krečno sejo.
46. Nadaljevati kolebanje v krečno sejo pred roko, kolikor je koza dolga. Roki se stavite po vsakem kolebáji v oporo pred trupom.
47. Togo kolebati: naprej in nazaj kolebati, da se trup popolnoma stegne in samo rameni prosto gibljete. (Pod. 19.)
48. Škarje: iz navadne krečne seje (čez oba držaja) v krečno sejo za rokama na levo, na desno; trup se na pol obrne. (Pod. 20.)
49. Obrtni okret (Drehkehre) na desno, na levo; ko se telovadec izkolebne na okret na desno, napravi pol obrte na desno tako, da zdaj oprime držaj z desno roko; na levo naopako.
50. Pohajati naprej in nazaj, da se v opori
a) staknjeni nogi razoma naprej molite.
b) razkrečeni ,, ,, ,, ,,
51. Pohajati s krečnim pomolom za rokama.
52. Kolebáje prirameniti se (Anschulterwippe aus dem Stütz): iz opore sè stegnenjima rokama in s togim trupom rameni upogniti do držajev. (Pod. 21.)
53. Pohod naprej in nazaj v opori, desna noga se stavi na desno nadlahtje zadaj zunaj držajev, leva pa se pobesi, in naopako.
54. Skakljati v opori promaljáje razkrečeni nogi.
55. Kolebati do oprte leže préd-se in zá-se; popolnoma stegnjeni nogi se zakolebate na oba držaja zadaj in ravno tako spredaj. (Pod. 22.)
56. Oprta leža na desni roki in na levi nogi: leva roka in desna noga se vzdignete, potem naopako.
57. Promljáti (Durchschweben) desno nogo konec koze čez desni držaj vzdignivši hitro desno roko; takisto na levo.
58. Promáljati obe nogi kakor pod št. 57. desno nogo čez desni, levo čez levi držaj.
59. Promáljati obe staknjeni nogi konec koze čez desni ali levi držaj.
60. Skrečiti se (Abgrätschen): telovadec se nastavi v oporo konec koze, s hrbtom proti njej; najprvo kolebne ena stegnjena noga nazaj na vnanjo stran čez držaj, v tem dotična roka hitro oporo izpusti, tako da se telovadec z doskokom in četrtobrto postavi pred kozo. To isto z obema nogama čez oba držaja. (Pod. 23. in 24.) Tudi kreča od zadaj iz opore. (Pod. 25.)
61. Zgrba iz seje: iz seje na enem držaji vzdigne se telovadec do oprte vese, skrči obe nogi v zgrbi tako daleč od prsi, da se z odrivom z obema rokama čez nasprotni držaj postavi na tla zraven koze, s hrbtom proti njej. (Pod. 26.)
62. Jahati: v kreči sedeti na obeh držajih, roki ste prosti ali oprti na kolkih, zdaj odskakuje telovadec s stegnoma in prejaha tako po dolgem vso kozo. (Pod. 27.)
63. Pojahati potem tudi tudi skakljati v oprti leži naprej in nazaj.
64. Pohajati in tudi skakljati visoko kolebáje: na mestu, potem z mesta naprej po dólgem koze.
65. Na ramenih stati in to ramensko stojo menjavati: iz stoje na desni rami prestopi telovadec v stojo na levi rami in naopako.
66. Razovka (vaga) tako, da se en komolec podpre, drugi pred-se stegne in opre na nasprotni držaj (Pod. 28.)
67. To isto, da se drugi komolec pred-se stegne.
68. Razovka črédoma na obeh ob enem (od ene roke na drugo).
69. Naramenska razovka: iz opore se vzdiguje telovadec od zadaj do vage. (Pod. 29.)
70. Kolebati v opori in v zakolebáji roki stegniti in postaviti se na-nje (Hanstehen).
71. Stati na upognjenih (sključenih) rokah ter vzdigniti se na stegnjeni roki.
72. V opori vzdigniti se od zadaj in postaviti se na stegnjeni roki. (Pod. 30.)
73. Na stegnjenih rokah stati ter pohajati naprej in nazaj.
74. To isto skakljaje.
75. Prosta razovka v opori (Freistützwage).
76. Prevrniti (prekucniti) se v opori konec koze: Iz visokega kolebanja se odrine z obema rokama in prekucne v stojo pred kozo. (Pod. 31.)


b) Vaje v komolčni opori (Unterarmstütz).[uredi]

77. Opora na komolcih. (Pod. 32.) Komolca (lakta) se položita po dolgoma na držajih, tako da bolj na znotaj stojita, pesti podpirate oporo trdno oprimši. Trup se drži togo, kakor pri navadni opori.
78. Vzkipniti (vzkip Aufkippen), iz opore na komolcih prejde telovadec v stegnjeno oporo in naopako; zdaj z levo zdaj z desno roko (wechselarmig) in z obema ob enem, zadnje tudi kolebáje (mit Schwung). (Pod. 33.)
79. Kolebati v opori na komolcih. (Pod. 34.)
80. To isto krečeč.
81. Takisto in prekucniti se v stojo.
82. Naprej dričati (plaziti) se v komolčni opori.
83. Izpomáljati zdaj desno, zdaj levo nogo, potem obe ob enem v komolčni opori.
84. Naprej dričati kakor pod št. 82. toda kolebáje.
85. Obrta (Wende) na desno, na levo; izkolebniti se sklenivši in stegnivši nogi čez držaj za oprto roko.
86. Okret (Kehre) na levo, na desno (kakor pod št. 85.)
87. Oprt na komolce priraméniti se (spustiti se zá-se do ramena, Anschultern).
88. Vzkipáje opirati se: iz opore na komolcih vzdigne se ena roka do stegnjene opore, pomakne se po držajih naprej in preide zopet v oporo, pomakne se po držaji naprej in preide zopet v oporo na komolcih; to isto naredi tudi druga roka in tako naprej po dólgem cele koze.


c) Vaje v vesi (vesilne vaje, Hangübungen).[uredi]

a) Nadlahtna vesa (Oberarmhang) da se roki položite préd-se;
b) ,, ,, ,, ,, ,, ,, stegnete v stran;
c) ,, ,, ,, ,, ,, ,, ,, zá-se.
89. Povpirati se (Aufstemmen) z eno roko iz nadlahtne vese préd-se.
90. Dričati (plaziti) se v nadlahtni vesi zdaj z levo zdaj z desno roko in z obéma ob enem.
91. Kolebati v nadlahtni vesi préd-se.
92. Pohajati v nadlahtni vesi povpiráje se na eno, ali na obe roki.
93. Dričati se v nadlahtni vesi kolebáje.
94. ,, ,, ,, ,, ,, stegnivši roki v stran
95. Povpirati se iz nadlahtne vese z obéma rokama ob enem.
96. Skakljati povpiráje se z obéma rokama ob enem iz nadlahtne vese.
97. Skakljati stegnivši roki v stran (v nadlahtni vesi).
98. Kolebáje povpirati se iz nadlahtne vese naprej.
99. Kolebáje odpikovati naprej.
100. Iz nadlahtne vese togo kolebati.
101. Prevrniti se v nadlahtni vesi.
102. Dotakniti se z ramama držaja v nazaj (priraméniti se).
103. Razovka (vaga). (Pod. 35.)
104. Vesa na obeh držajih z raznimi ročnimi in nožnimi vajami.
105. Pohajati v popenjalni in stegnjeni vesi (im Klimm- und Streckhang) po dolgem koze, zdaj z eno, zdaj z drugo; zdaj z obema rokama.
106. Vztezati in spuščati se v vesi na obeh držajih.
107. Pomolna vesa: v vesi na obeh držajih vrže telovadec upognivši kolka v kljuko nogi tako visoko, da so s trupom v pravokotji (Pod. 36.); tudi s popolnoma stegnjenim trupom. (Pod. 37.)
108. V vesi vzpotezati obe nogi do prsi in prevreči se nazaj v stojo, ravno tako iti nazaj; prevrniti se tudi nedotaknivši z nogama tal. (Pod. 38.)
109. Plavalna vesa: telovadec gré z obema nogama nazaj, kakor pri presuku, pa le dotlej, da se obe nogi s prsti za držaja obesite, križ je stegnjen, glava po konci. (Pod. 39.)
110. To isto samo izpusti desno roko in levo nogo in naopako.
111. Spuščati se v oprti leži. (Pod. 40.)
112. Preiti iz oprte leže v plavalno veso.
113. Pobesa (Abhang) v stran: Iz stranske seje na enem držaji napravi telovadec veso z nartom (Fussrücken) izpod nasprotnega držaja in upogne trup polagoma nazaj držeč roki križem na prsih ali stegnjeni obstran glave.
114. Prevrnivši se iz vese razovko (vago) narediti. (Pod. 41.)
115. Vesna razovka iz naprej vzdignjenih nog. (Pod. 42.)
116. Iz vesne razovke nogi nazaj moleti.
117. Provleči se (Durchschub): telovadec stoji zunaj koze ob strani, oprime bližnji držaj odzgoraj, vzdigne nogi v kolenjo veso na nasprotnem držaji in provleče tako stegnjen trup s pripomočjo rok pod enim držajem nad drugim tje čez do opore od zadaj, ali do nastave unkraj koze. (Pod. 43.)
118. Povpirati se iz vese: konec koze napravi telovadec veso in vzdigne se s poteznim poponom (popetjem, Ziehklimmen) do opore. (Pod. 44. a in b.)


d) Vaje v zganjeni (sključeni) opori.[uredi]

119. Zganjena opora. (Pod. 45.)
120. Stegnjena in zganjena opora črédoma, tudi priustiti se, da se telovadec u ustmi dotakne palca ali držaja pred- ali za roko. (Pod 46. a in b.)
121. Pohod v zganjeni opori.
122. Skakanje v zganjeni opori.
123. V zganjeni opori zdaj eno zdaj drugo roko od sebe stegati.
124. Prestopiti iz stegnjene opore v ležečo naprej in nazaj, potem v zganjeno.
125. Pohajati v zganjeni opori in priustovati se.
126. Kolebati v zganjeni opori sklenivši in stegnivši nogi; kolka sta v prokolébljeji vedno upognjena (sključena). (Pod. 47.)
127. Kolebati v stegnjeni opori, upogniti se do zganjene opore in vzdigniti (zravnati se) v prokolébljeji do stegnjene opore (ročna krčisteza).
128. To isto v zakolébljeji.
129. Kolebati v zganjeni opori, stegniti se do stegnjene v prokolébljeji; sključiti se do zganjene se do zganjene v zakolébljeji. To isto s stezo do stegnjene opore v zakolébljeji, sključiti se do zganjene v prokolébljeji.
130. Kolebati in pohajati zdaj z eno, zdaj z drugo roko v zganjeni opori.
131. Kolebati in skakaljati z obema rokama ob enem v zganjeni opori.
132. Kolebati in skakljati naprej; iz stegnjene opore pripogniti se do zganjene opore v prokolébljeji.
133. To isto nazaj ter napraviti ročno krčistezo iz stegnjene opore v zakolébljeji.
134. Kolebati v zganjeni opori in vaje z nogama.
135. ,, ,, ,, ,, do kreče, ježe in stranske seje pred- ali za roko.
136. Kvišku zamahovati se v zganjeni opori (Hochwippen) in z rokama plosniti v zakolébljaji.
137. Obrta v zganjeni opori na levo in na desno.
138. Okret , ,, ,, ,, ,, ,, ,, ,,
139. Škarje v ,, ,,
140. Presukalni okret (presuk, Drehkehre) v zganjeni opori.
141. Obrtni okret (Wendekehre): telovadec zakolebne nogi čez desni držaj, kakor pri navadni obrti, leva roka spusti držaj, telovadec se obrne na levo in pride s hrbtom proti kozi v stojo.
142. Sukati se v zganjeni opori z obrto.
143. Iz zganjene opore prevrniti se naprej in nazaj v oporo ali v krečno sejo.
144. Levji hod: v zganjeni opori poprime desna roka za korak naprej, leva izpusti; to isto stori druga roka in tako črédoma do konca koze.
145. Kolebati v zganjeni opori in postaviti se v zakolébljeji na stegnjeni roki.
146. Vzdigniti se iz zganjene opore na stegnjeni roki (ročna stoja, Handstehen).

C. Vaje s palicami (Stabübungen).[uredi]

Vzamejo se gladke, okrogle, 5' dolge in ¾–1 debele palice, kterih se mora dosti pripraviti za navadne vaje.

Razstop se ukaže po dolgosti palic.
1. Palico na kviško vzdigniti sè stegnjenima rokama.
2. Palico nad glavo držati. (Pod. 48.)
3. Palico v stran nagibati sè stegnjenima rokama. (Pod. 49.)
4. Palico za- in pred glavo držati:
a) sè stegnjenima rokama; (Pod. 50.)
b) z upognjenima ,, (Pod. 51.)
5. Prevzdigniti palico nazaj in naprej sè stegnjenima rokama. Čem bolj se primikate roki koncu palice, in čem bliže gre palica okoli glave, tem laglje se napravi ta vaja. Pod. 52. predočuje nastavo pred prevzdignjenjem, pod. 53. kaže nastavo po povzdignjenji.
6. Križati roki na palici: stegnjeni roki (en čevelj nárazno) se vzdignete préd-se in denete križem črédoma tako, da leži zdaj desna, zdaj leva roka na drugi; palica se obrača, kolikor mogoče, na levo in na desno. Ta vaja se dela brez- in s kolebanjem.
7. Prestopati palico naprej in nazaj: roki ste blizu 1 čevelj nárazno, ena noga se vzdigne in prestopi med rokama palico, potem druga noga. (Pod. 54.)
8. Palico nagibati na desno in na levo: palica se drži ravno nad glavo (Pod. 48.); potem pa jo telovadec trdno držeč nagiba sè stegnjenima rokama na levo ali na desno. (Pod. 55.)
9. Palico pred trupom držati z naopačnim prijemom. (Podoba 56.)
10. Palico v krogu kolebati z obema rokama in tudi z eno; telovadec drži palico na koncu:
a) Navpično kolo naprej črédoma (osmerica na spred, die Achte vorwärts) tako, da si telovadec zavaruje zdaj hrbet (Aussenkreis vorwärts), zdaj prsi (Innenkreis vorwärts).
b) Navpično kolo nazaj črédoma (osmerica na vzad, die Achte rückwarts), zunanje in notranje kolo se vrstite kakor pod a) samo na vzad.
c) Razovno kolo (wagerrechter Kreis) nad glavo od zunaj na znotraj, ali naopako.


Pri vajah a., b., c. ste roki vedno nad glavo.

D. Metanje (Werfen).[uredi]

a) Metanje s kopjem (Gerwerfen).[uredi]

Glava (butica, Gerkopf – Pod. 57. a) se napravi iz klade 6–7 debele in 6–9 visoke, postavi se na 5' visok steber in prikuje tako, da se prevrne, kadar jo kopje zadene. Tudi zadostuje glava prosto na steber postavljena. Glava in steber sta iz hrastovega lesa; kopje (Pod. 57. b.) je tenka, šibka 6' dolga poglajena preklja z mehkega ali trdega, ki je na sprednjem koncu z železom okovana. Pri metanji prime telovadec kopje v sredi s pestjo ali med palcem in kazalcem, vzdigne ga do nadglavja in skuša naiti ravnotežje kopja. V borilnem vastopu koleba s kopjem naprej in nazaj pripravljáje se za met in ziblje ob enem trup in nogi. Po tem kolebanji préd-se se kopje vrže, in razločuje se:
1. Ravni mèt (Kernwurf) do cilja. (Pod. 58.)
2. Lokasti mèt (Bogenwurf). (Pod. 59. a in b.)
Razun telesnega truda je pri metanji s kopjem važno tudi to, da se oko vadi mere in bistrovidnosti; meče se iz razne daljave, iz nastopa, ali z naletom, ali s hitrim tekom memo cilja (tarča).

b) Lučati (Schocken).[uredi]

1. Lahke ali težke železne krogle v daljavo ali kvišku. (Pod. 60. a in b.)
2. Dve krogli.
3. Lahke krogle do vilja.
4. Dva telovadca lučata in lovita vzajemno krogli.
5. Lučati kvišku in loviti.

c) Odrivati (pahati, Stossen).[uredi]

1. Vzdigniti kroglo ali kamen z obema rokama in odriniti z eno roko. (Pod. 61. a in b.)
2. Pahati z dvema kamenoma ali kroglama.

d) Metati kamene ali lahke krogle.[uredi]

1. V daljavo;
2. Kvišku;
3. Do cilja;
4. Eden drugemu. (Pod. 62.)

E. Vzdigovati, držati in nositi različna bremena (teže).[uredi]

Vzdigovanje težkih bremen (pez) je zeló priljubljena in jako koristna vaja. Ko sredstvo nam služi kaka skala, klada, železne peze, težki kameni i. t. d.

1. Začenja se navadno s tem, da se stojé vzdiguje préd-se, v stran in zá-se (nazaj) z vsemi prijemi, z eno stegnjeno roko, ali z obema; potem krči in steguje telovadec obteženi roki in poskuša na zadnje vzdigovanje s prsti.

2. Kolebati:

a) Z eno pezo in z eno roko[uredi]

kolebati naprej in nazaj; v stran na levo z levo roko; med razprostrtima nogama skozi; naprej in vznák v stran kolebáje.


b) Z dvema pezama kolebati naprej[uredi]

in nazaj v stran; med nogama skozi z dvema težama; črédoma z eno pezo med nogama in z drugo v stran; naprej in vznák: kolebáje v stran z obema pezama naprej ali z obema vznák; z eno pezo naprej z drugo vznák.


c) Krožiti samoròč in obéroč[uredi]

3. Peza se v rokah drži ali nosi:
a. sè spuščenima rokama;
b. z eno spuščeno in z drugo visoko stegnjeno roko;
c. z visoko stegnjenima rokama;
d. ravno stegnjena roka drží pezo v stran, všév (schräg) in préd-se.
4. Podajati peze.
5. Riniti peze (Stemmen der Gewichtsteine) kolebáje ali brez kolebanja. (Pod. 63. a in b.)
6. Riniti peze ležé na hrbtu; roki ste pri tej vaji na vzad, ali v starn ali na spred; omenjena vaja se nareja se stegnjenima ali z upognjenima rokama, zdaj z eno, zdaj z drugo, ali z obema ob enem.
7. Vzdigniti s stegnjeno nogo pezo visečo na nožnih prstih.

F. Drog (Reck).[uredi]

Drog je okrogla, 6–7 dolga, 2 ½ debela jesenova lata naravnost počez med dvema 8' visokima stebroma (stojanoma) v luknjah, ki se jih po več v razni visokosti izdolbe, pritrjena. Visokost, kamor se lata pritrdi, je: doprsna, dobradna, dotemenska, dosežna, doskočna. (Obrazec II.) Telovadec zdržuje telo v vesi na drogu z zgornjim prijemom (če se postavi nadpestje navzgor) (Pod. 64.); s spodnjim prijemom (ako je dlan navzgor. (Pod. 65.) ali pa z dvojnim prijemom (ako prime ena roka z zgornjim, druga s spodnjim prijemom). (Pod. 66.) Vesa se imenuje stranska (Seithang), kadar visite rameni paralelno proti drogu (glej Pod. 64., 65., 66.); prečna (Querhang), kadar visite rameni v pravokotji z drogom (Pod. 67.); stegnjena (Streckhang), ako se telovadec obesi s popolnoma stegnjenima rokama. Tej nasprotna je skrčena ali popenjalna (Klimmhang), ako visi telovadec na drogu s skrčenima rokama. (Pod. 68.) Sklenjena (strnjena, Schlusshang) vesa je tista, kadar je roka tik roke na drogu; razpeta (Spannhang), ako se poprime droga kolikor mogoče z rokama nárazno razpetima. Telovadci se postavijo v polkrogu proti drogu.
1. Stranska obesa s spodnjim prijemom in sè stegnjenima rokama. (Pod. 64.)
2. Stranska obesa s spodnjim prijemom in sè stegnjenima rokama. (Pod. 65.)
3. Stranska obesa z dvojnim prijemom in sè stegnjenima rokama. (Pod. 66.)
4. Prečna obesa z dvojnim prijemom in sè stegnjenima rokama. (Pod. 67.)
5. Spreminjati zgornji prijem sè spodnjim, zdaj z eno, zdaj z drugo roko.
6. Napraviti črédoma sklenj. in napeto veso vedno na levo, vedno na desno; zdaj na levo, zdaj na desno. (P. 69.)
7. Véskati (Hangeln) t. j. premikavati se zdaj z eno, zdaj z drugo roko v stranski vesi na desno, na levo; z zgornjim ali s spodnjim prijemom.
8. Véskati v prečni vesi (Querhangeln) zdaj z eno, zdaj z drugo; naprej, nazaj.
9. Suvati z nogama v stranski vesi. (Pod. 70.)
10. Suvati z nogama v prečni vesi.
11. Vzpotezati in spuščati se v stranski vesi z zgornjim ali s spodnjim prijemom.
12. To isto v prečni vesi.
13. Stranska vesa z upognjenima rokama (Seitklimmhang). (Pod. 68.)
14. Prečna vesa z upognjenima rokama (Querklimmhang). (Pod. 71.)
15. Izpomáljati eno nogo préd-se v stranski vesi.
16. Takisto v prečni vesi.
17. Počepna drža v stranski vesi.
18. Počepna drža v prečni vesi.
19. Véskati v stranski vesi in menjati prijeme zdaj z eno, zdaj z drugo roko.
20. Véskati v stranski vesi z zgornjim prijemom in preprijemati (Ubergreifen) zdaj z eno, zdaj z drugo roko.
21. Izpomáljati obe nogi préd-se v stranski vesi.
22. To isto v prečni vesi. (Pod. 72.)
23. Vesa na komolcih (komolčja vesa, Unterarmhang) naprej. (Pod. 73.)
24. Vesa na nadlahtji (nadlahtna vesa, Oberarmhang) naprej. (Pod. 74.)
25. Komolčja vesa na eni roki in premena na drugo.
26. To isto v nadlahtni vesi.
27. Popenjalna trajna vesa z raznimi prjemi.
28. Véskanje na komolcih naprej.
29. Véskanje na nadlahtji naprej.
30. Kolebati préd-se v vesi na komolcih.
31. Vesa na komolcih nazaj.
32. Nadlahtna vesa nazaj:
a. roki na prsih (Pod. 75.);
b. roki stegnjeni na lati;
c. roki nazaj stegnjeni.
33. Nadlahtna vesa nazaj z naskokom (lata je nizko).
34. Kolebati v nadlahtni vesi vznák.
35. Prečna vesa v leži: roki ste v dvojnem prijemu blizu skupaj, nogi na lati (Pod. 76. c.); kolenja vesa na eni nogi, ko se druga noga stegnjena doli spusti (Pod. 76. b.); komolčja vesa na eni roki in na eni nogi. (Pod. 76. c.)
36. Stranska vesa s pomolom (Seitschwebehang), roki v zgornjem ali spodnjem prijemu; nogi se vzdignete blizu do late, pa se je ne dotaknete. (Pod. 77.)
37. Stranska vesa v léži (Seitliegehang): viseti na levem komolcu in na levem kolenu; spustiti desno roko in desno nogo nizdolu, ali naopako.
38. Prečna vesa s pomolom (Querschwebehang): v prečni vesi z dvojnim prijemom vzdignete sè stegnjeni nogi na obeh straneh late. (Pod. 78.)
39. Kolenja vesa na enej nogi; obe roki primete lato. (Pod. 79. a.)
40. Kolenja vesa na eni nogi; roki prosto doli visite, takisto glava. (Pod. 79. b.)
41. Kolenja vesa na obeh nogah, sicer ravno tako kakor pod št. 40. (Pod. 79. c.)
42. Véskati z obrto, iz zgornjega prijema prestopiti s polobrto v spodnji, zdaj z eno, zdaj z drugo roko; zdaj na levo, zdaj na desno, ali samo na eno stran.
43. Plavalna vesa (Schwimmhang): v sklenjeni ročni vesi in na nartih (grlih) obeh nog kar mogoče stegnjen na lati, s hrbtom proti njej obrnjen. (P. 80.)
44. Prevrniti se: ob zgornjem prijemu obeh rok greste nogi v počepu med rokama skozi v seskok (Niedersprung), ali v veso, potem nazaj po istem potu. (Pod. 81.)
45. Gnjezdo: kakor pri prevrti (preobrti) št. 44. Greste nogi med rokama skozi, obesite se med rokama za prste in križ se potem močno upogne.
Gnjezdo se tudi naredi, da se telovadec obesi na nožne prste zunaj rok. (Pod. 82.)
46. Vzdigovati in spuščati se večkrat zaporedoma v stranski vesi z zgornjim in s spodnjim prijemom.
47. To isto v prečni vesi.
48. Takisto v stranskem počepu (Seithockhalte).
49. Takisto v prečnem počepu (Querhockhalte).
50. Spreminjati prijem zdaj z eno, zdaj z drugo roko v stransko-skrčeni vesi (Seitklimmhang).
51. Véskati obéroč v stranski vesi na desno, na levo.
52. Véskati obéroč v prečni vesi préd-se in zá-se.
53. Obrtno veskanje sè stegnjenima rokama.
54. Obrtno veskanje s počepno držo.
55. Stranska vesa s pomolom vznák. (Pod. 83.)
56. Prečno veskanje s počepno držo.
57. Stransko veskanje zdaj z eno, zdaj z drugo roko vzdigováje in spuščáje se.
58. Stransko veskanje s skrčenima rokama, z zgornjim prijemom preprijemáje (Uebergriff).
59. Vzdigovati in spuščati se v stranski vesi s pomolom.
60. ,, ,, ,, ,, prečni ,, ,, ,,
61. Vesni pomol na eni stegnjeni roki in premena vese.
62. Véskati obéroč v stranski skrčeni vesi z zgornjim in s spodnjim prijemom.
63. To isto v prečni skrčeni vesi.
64. Véskati obéroč v stranski vesi, vzdigovati in spuščati se spreminjáje prijem.
65. Obrtno veskanje v skrčeni vesi.
66. Stransko véskati in nogi préd-se pomoliti:enoròč in obéroč.
67. Prečno veskanje, sicer kakor pod št. 66.
68. Véskati obéroč stransko v počepni drži.
69. Véskati obéroč poprek v počepni drži.
70. Véskati na eni stegnjeni roki.
71. Vzdigovati in spuščati se na eni roki.
72. Kolebati v ročni vesi z raznimi prijemi v stranski vesi préd-se in zá-se; tudi v prečni vesi. (Glej Pod. 64., 65., 66., 67.)
73. Menjavati prijem kolebáje v stranski vesi zdaj z eno, zdaj z drugo roko.
74. Menjavati sklenjeno in razpeto veso v zakolebljeji (nazaj kolebáje.)
75. Kolebati premikáje se na levo, ali na desno.
76. Plosniti z rokama nazaj kolebáje.
77. Kolebati v ročni vesi in suvati z nogama naprej kolebáje; to isto nazaj kolebáje; takisto v pro- in zakolebljeji.
78. Kolebati v stranski vesi z upognjenima rokama.
79. Kolebati v kolenji vesi.
80. Kolebati v nadlahtni vesi vznák. (Glej Pod. 75.)
81. Vesni okret (Hangkehre), oberočno menjavati prijem in sicer zgornji z zgornjim s polobrto, na levo ali desno.
82. Skočiti v stegnjeno oporo z zgornjim, s spodnjim, ali dvojnim prijemom. (Pod. 84.)
83. Skočiti v stegnjeno oporo izpomaljáje nogi, levo desno.
84. ,, ,, ,, ,, krečeč.
85. ,, ,, ,, ,, in vzdigniti obe koleni ob enem.
86. Skočiti v stegnjeno oporo in vzdigniti zdaj levo, zdaj desno koleno.
87. Skočiti v stegnjeno oporo, vzdigováje desno koleno, izpomljáje na levo, ali naopako.
88. Pohajati v opori zdaj z eno, zdaj z drugo roko.
89. Skakljati v opori obéroč.
90. Predričati se (Ueberrutschen) menjaváje oporo in ležo na trebuhu. (Pod. 85.)
91. Skočiti v oporo in prevzdigniti desno ali levo nogo čez lato do stranske seje na enem stegnu, (Pod. 86. a.) potem prevzdigniti desno in levo nogo do stranske seje na obeh stegnih. (Pod. 86. b.)
92. Opora vznák. (Pod. 87.)
93. Pročeniti (Durchhocken) v opori eno nogo med rokama skozi do seje na stegnu; predričati se na desno, in na levo; tudi pohajati v opiralnem pomolu na desno, na levo.
94. Prevzdigniti eno nogo v opori do ježe (jež – seje); predričati se in pohajati v ježi. (Pod. 88.)
95. Prevzdigniti obe nogi do stranske seje; predričati se in pohajati v tej seji.
96. Iz opore pred seboj presukati se v oporo za seboj.
97. Stegnjeno oporo pred seboj (Glej Pod. 84.) menjavati z zganeno oporo (Pod. 89. a.) in priustit se v tej opori. (Pod. 89. b.)
98. Kolebati v stegnjeni in zganjeni opori.
99. Povpirati se iz vese na komolcih zdaj z eno, zdaj z drugo roko v zganjeno in stegnjeno oporo; povpirati se iz ročne vese; takisto kolebáje.
100. Zganjena opora na eni roki predseboj in za seboj; potem premena zganjene opore. (Pod. 90.)
101. Oprta razovka (Stützwage) na enem podstavljenem komolcu, druga roka v zgornjem prijemu.
102. Pomol na eni roki.
103. Kolesni vzkolebljej (Wellaufschwung): telovadec se obesi na eno koleno zraven rok z zgornjim, s spodnjim in z dvojnim prijemom, zakoleba se z doli visečo stegneno nogo in se povpre do jež-seje na enem stegnu; na desno, na levo; préd-se in zá-se. (Pod. 91.)
104. Navzdolnji kolobár, (kolobár navzdol, Felgeabschwung), iz jež-seje prevzdigne telovadec eno nogo zá-se in prestopi v oporo préd-se, poprime lato s spodnjim prijemom in spusti se stegnivši telo naprej do vese ali do navadnega nastopa. (Pod. 92.)
105. Navzgornji kolobár (kolobár navzgor, Felgenaufschwung): z zgornjim, s spodnjim ali z dvojnim prijemom vzdigniti se kvišku ob lati z obema sklenjenima nogama, tako da telovadec ležé na trebuhu visi in potem se s poteznim poponom (Ziehklimmen) na rokah vzdigne do opore.
Ta vaja se nareja z odskokom, potem iz vese, tudi z eno roko. (Pod. 93. a. b.)

106. V počepu kolebniti k tlam (Ristabschwung) na enem nožnem grlu, potem na obeh. V opori s spodnjim prijemom vzdigne se ena noga (v počepu) zgrbljena med rokama tako navzgór, da leži grlo na lati, druga pa vidi stegnjena navzdol; ravno tako se vzdignete obe nogi v zgrbi med rokama. (Pod. 94.)
107. To isto krečeč: obe nogi dotaknete v kreči na levo in na desno na strani rok lato. (Pod. 95. – Roki ste toraj med nogama.)
108. Skolebniti v stojo iz kolenje vese (Stehschwung aus dem Kniehange): doli kolebniti v navadni nastop brez pripomoči rok. (Pod. 96.)
109. Kolenja vesa na enem kolenu s premenom te vese. (Glej Pod. 79. b.)
110. Vzkolebniti v sejo (Sitzaufschwung): iz vese na obeh kolenih med obema rokama kvišku kolebniti préd-se in zá-se.
111. Hrbtno kolebniti k tlam (Rücken – Absch wung): iz opore za seboj s hrbtom ob lati, z zgornjim ročnim prijemom spusti se telovadec stegnjen ali skrčen (upognjen) nazaj v veso ali stojo. (Pod. 97. a, b.)
112. Stezati (Armabstrecken) zdaj eno, zdaj drugo roko v ramenski opori (Anschulterstütz.) (Pod. 98.)
113. Prirameniti (Anschultern) iz seje in vztezati (Aufstrecken) do opore.
114. Zgrbni pomol (Hockschwebe) iz seje .
115. Prečni pomol (Querschwebe) iz jež-seje, obe roki pred trupom (Pod. 99. a.), tudi na eni roki. (Pod. 99. b.)
116. Prečni pomol (Querschwebe): eno roko pred, drugo za seboj.
117. Pohajati v zgrbnem pomolu na desno, na levo.
118. Pohajati v prečnem pomolu naprej in nazaj; obe roki pred trupom ali eno pred drugo za seboj.
119. Pohajati v ramenski opori. (Pod. 100.)
120. Skakljati v ramenski opori.
121. Kolebáje vzkipniti (Schwungkippen) z zgornjim ali spodnjim prijemom. (Pod. 101.)
122. Kolebáje povpirati se (Schwungstemmen) z zgornjim in spodnjim prijemom. (Pod. 102. a, b.)
123. Križna vzteza (vzdiga, Kreuzaufzug): iz stranske pomolne vese vznák vzdigniti se s poteznim poponom na rokah.
124. Vesna razóvka (Hangwage) iz preobrte. (Pod. 103.)
125. Pomol iz vesne razóvke od zadaj.
126. Vesna razóvka od spred. (Pod. 104.)
127. Razóvka iz prečne vese. (Pod. 105.)
128. Razóvka iz priramenske opore (priramenska razóvka.)
129. Priramenska razóvka (Pod. 106.) in spustiti se v vesno razóvko vznák.
130. Prosta oprta razóvka (Freistützwage).
131. Trebušno kolo (Bauchwelle): iz opore kolebati okoli late, trebuh ob lati in sicer, da obe roki oprimete lato, od zad (Pod. 107. a.), od spred (Pod. 107. b, c.) tudi če se komolca deneta na lato in roki oprimete stegni pri zaobkolebu (beim Umschwung. – Podoba 107. d.)
132. Obkolebati (obkolebljej, obgon) iz vese na enem kolenu med rokama; préd-se, zá-se. (Kniewelle. – Pod. 108.)
133. Okolebati iz kolenje vese na eni nogi v tem, ko jo roki izpod late oprimete. (Pod. 109.)
134. Ročno kolo (Armwell): obgon v nadlahtni vesi od zad, roki na prsih naprej in vznák. (Glej pod. 75.)
135. Obgon iz ježe (Reiterwelle oder Mühle) sè stegnjenima nogama in s spodnjim prijemom préd-se, ali z dvojnim prijemom v prečni seji v stran na levo, na desno. (Pod. 110. a, b.)
136. Križni ugib (Kreuzbiege, Stützwelle): obgon iz ročne skrčene vese vznák. (Glej pod. 100.)
137. Obgon iz seje (Sitzwelle) na obeh stegnih z zgornjim prijemom: telovadec napravi oprti pomol, kolebne naglo zá-se in dotakne z mečama lato. (Glej pod. 86. b.)
138. Prekucni obgon (Burzelwelle): telovadec visi na obeh kolenih, roki pa jih objamete izpod late. (Pod. 111.)
139. Kristovo kolo (Christuswelle): obgon tako, da ste nadlahtji na lati položeni in hrbet proti njej. (P. 112.)
140. Velikanov kolebljej (Riesenabschwung) préd-se in kolebalni povpor (Schwungstemmen), – polovni velikanov obgon préd-se (halber Riesenschwung vorwärts).
141. Velikanovo kolo (Riesenwelle): nadaljevani obgon sè stegnjenima rokama. (Pod. 113.)
142. Postaviti se na roki iz opore.
Skoraj vse omenjene vaje na trdnem drogu delajo se tudi lahko na majalnem drogu (Schwebereck) in so važne zavoljo tega, ker je tukaj opora nestalna, kar po¬trebuje posebne moči in spretnosti. Mnoge vaje izvršu¬jejo se s kolebanjem. Vzame se okrogla jesenova lata, 3' dolga, 1 ½ debela, ki je za dve 1–1 ½ močni in naj¬manje 9' dolgi vrvi privezana. Vrvi ste na svojem dru¬gem koncu 18–24 nárazno odzgoraj dobro prtrjeni (pripeti). Lata visi razoma (wagerecht) do vrh glave (Obrazec III.)


Plezála (Klettergerüste).


Za nasledujoče vaje v plezi (Kletter-), lezi (Steig-) in popenjanji (Klimmübungen) so najpripravniša tako rečena plezála (Klettergerüste), (Obr. IV.) ki se tako-le sestavijo: Dva močna 16–20' visoka jelova ali hrastova stebra se postavita, kolikor se zdi, eden od druzega, trdno v zemljo, ter se zgoraj kot spodaj zvežeta z močnima ra¬zovnima prečnikoma (prečnima brunoma, Querbalken), ki naj bosta jelova, ali še bolje hrastova.
Tudi je dobro, da se v zemljo vkopana konca osmolita ali ožgeta, da dalje trpita. Na to za podstavo služečo pripravo se pritrdijo:
1. Navpične plezalne preklje (senkrechte Kletterstangen). (Obrazec IV. a.)
2. Napoševne plezalne preklje (schräge Kletterstangen). (Obrazec IV. b.)
3. Rôča (priviti, Ringe). (Obrazec c.)
4. Navpična lestva (senkrechte Leiter). (Obrazec IV. d.)
5. Napoševna lestva (schräge Leiter). (Obrazec IV. e.)
Lahko se tukaj poskrbi tudi ze majalni drog (Schwe¬bereck) in plezálno vrv (Klettertau). Če sta stebra preda¬leč nárazno, naj se postavi v podporo še tretji v sredi. Vsaka tukaj omenjena naredba popiše se še posamezi, kedar pride dotična vaja na vrsto.

G. Rôča.[uredi]

Dva obodca (klepa) iz kovanega zeleza ½ debela, s trdim usnjem gladko preoblečena, 7 v promeru široka, visita na dveh močnih vrvéh pritrjena, vspored doli, za pleča (schulterbreit) nárazno. Vrvi imate na zgornjem konci obročka, za ktera se na kljuki, v prečnik vbiti, obesite. A ker je pri več vajah treba vrvi zvišati ali zni¬žati, služijo temu namenu jermena, ki se sè zaponkama lahko zdaljšata ali skrajšata. (Obrazec V.)


Vaje na rôčih (privitah).[uredi]

1. Vesa s stegnjenima rokama. (Pod. 114.)
2. Suvati z nogama v vesi.
3. Vesa na eni stegnjeni nogi in menjavanje vese.
4. Vzdigovati in spuščati se v vesi.
5. Skrčena vesa (z upognjenima rokama.) (Pod. 115).
6. Počepna drža v vesi.
7. Izpomáljati nogo v vesi.
8. Vzdigovati in spuščati se za dalj časa (trajno).
9. Vzdigovati in spuščati se v počepni drži.
10. Izpomáljati obe nogi ob enem v vesi.
11. Vzdigovati in spuščati se izpomaljáje nogi.
12. Vesa na eni upognjeni roki in menjavanje vese.
13. Vesni pomol (Hangvorschwebe) na eni stegnjeni roki in menjavanje vese.
14. V skrčeni vesi vzdigovati se, da se rameni dotaknete ročev; potem vztezati (Abstrecken) zdaj eno, zdaj drugo roko. (Pod. 116.)
15. Viseti na komolcih naprej in vzdigovati nogi préd-se. (Pod. 117.)
16. Viseti na komolcih vznák in poprijeti prste na nogah. (Pod. 118.)
17. Gnjezdo: telovadec vzdigne koleni kakor za prekuc (prevrto), toda tako, da se vsaka noga s prsti ali z grlom obesi za eno vrv, da je truplo, kar mogoče, razoma (wagerecht). (Pod. 119).
18. Prevreči se nazaj, naprej iz nastopa; nogi greste v počepu med rokama skozi do vese in tako po istem potu nazaj. (Pod. 120.) Opomba. Pri vseh teh vajah (1–18.) visita rôča za dosegljej visoko.
19. Stegnjena léža (Strecklage) naprej, v stran in vznák z upognjenima rokama. Rôča se obesita pri tej vaji do prsi visoko (brusthoch).
20. Vzdigovati in spuščati se v stegnjeni léži naprej, v stran in vznák. Rôča se obesita tukaj do pleč visoko (schulterhoch).
21. Léža v zganjeni opori naprej, v stran in vznák. Rôča se obesita nizko.
22. Spuščati in vzdigovati se v oprti léži naprej. Tudi tukaj se obesita rôča nizko.
23. Spustiti se v oprti léži naprej, priustiti in vztegniti se.
24. Vztezati zdaj eno, zdaj drugo roko v zganjeni oprti léži naprej in vznak. Rôča sta nizko.
25. Stegniti in skrčiti (Anziehen) eno roko v zganjeni oprti léži v stran. Rôča nizko.
26. Stegnjena léža naprej s stegnjenima rokama. Rôča do glave ali do ramen visoko.
27. Stegnjena léža naprej, v stran in vznák na eni upog¬njeni (sključeni) roki. Rôča do prsi visoko.
28. Vztezati zdaj eno, zdaj drugo roko povpiraje in zopet krčiti v stegnjeni léži naprej in vznák z upognje¬nima rokama. Rôča do prsi.
29. Vztezati zdaj eno, zdaj drugo roko in priustovati v zganjeni oprti léži naprej.
30. Oprta léža vznák. Rôča sta nizko.
31. Spuščati in vzdigovati se v oprti léži vznák. Rôča sta nizko.
32. Obe roki ob enem vztezati in krčiti v stegnjeni léži naprej, vznák in v stran Rôča do prsi.
33. Roki prád-se vztezati (Armvorstrecken) v stegnjeni léži naprej z upognjenima rokama. Rôča do prsi.
34. Krožiti v stegnjeni léži s stegnjenima rokama in vztezati v stran zdaj eno, zdaj drugo roko. Rôča do prsi.
35. Krožiti v zganjeni oprti léži in vztezati zdaj eno, zdaj drugo roko v stran. Rôča nizko.
36. Kolebati v stegnjeni vesi. (Pod. 121.)
37. Kolebati v stran v stegnjeni vesi.
38. Kolebati v vesi z upognjenima rokama.
39. Kolebati v stranski vesi z upognjenima rokama.
40. V krog kolebati (krožiti) v stegnjeni vesi.
41. V vesi krogoma kolebati z upognjenima rokama.
42. Prevrniti se iz vese stegnivši truplo vznák in naprej.
43. Vesna razóvka (Hangwage) vznák. (Pod. 122.)
44. Kolebniti kvišku iz vesne razóvke vznák.
45. Opora (Pod. 123.) in suvati z nogama v opori.
46. Počepna drža v opori.
47. Spuščati se iz opore v oprto kljuko (Winkelstütz) in vzdigati se (Pod. 124.)
48. Enonožni pomol v opori do razovne steze (zur Waghalte).
49. Trajna zganjena opora (Dauerknickstütz).
50. Priustiti se v zganjeni opori.
51. Spuščati se iz opore do priústve (zum Anmunden) in vzdigati se.
52. Kolebati v opori.
53. V stran kolebati o opori.
54. Izpomoliti v opori obe nogi ob enem préd-se do razóvne steze.
55. Vzdigati se vznák v opori sključivši (upognivši) kolka.
56. Prekucniti se vznák iz opore v veso. (Pod. 125.)
57. Prekucniti se naprej iz opore v veso. (Pod. 126.)
58. Povpirati se naprej zdaj z eno, zdaj z drugo roko.
59. Črédoma vztezati roki v stran in krčiti v zganjeni opori. (Pod. 127.)
60. Potegoma povpirati se (potezni povpor, Zugstemmen) iz vese v zganjeno oporo na levo, na desno; obéroč; stegovati se do stegnjene opore.
61. Vztezati zdaj eno, zdaj drugo roko v stran in priustovati v zganjeni opori.
62. Kolebati v zganjeni opori. (Pod. 128.)
63. Kolebati v stran v zganjeni opori.
64. Vztezati v stran in krčiti obe roki ob enem v opori. (Pod. 129.)
65. Zganjena opora na eni roki in premenjavanje zganjene opore.
66. Razovna steza v vesi (Hangwage) naprej.
67. Razovna steza v vesi vznák na eni roki ležé na nadlahtji.
68. Stegnivši telo vzdigniti se vznák iz opore v razovno stezo. (Pod. 130.)
69. Spustiti se iz oprte razóvke (Stützwage), v razovno stezo vznák.
70. Kvišku zamahniti se (vzmahniti se, Hochwippen) v vesi in prevrniti se (ali gnjezdo vznák).
71. Vzmahniti se v zgibi (Knickwippen) kolebaje zá-se.
72. Vzmahniti se v zgibi kolebáje préd-se.
73. ,, ,, ,, ,, ,, ,, in zá-se.
74. ,, se v vesi in kolebáje povpreti se v zganjeno oporo in v oporo.
75. Vzmahniti se v vesi in kolebáje povpirati se v zganjeno oporo in v oporo.
76. Postaviti se na roki. (Pod. 131.)

H. Napoševna lestva.[uredi]

Napoševna lestva je znotraj 1 ½' široka in napravi se iz dveh poglajenih, zgoraj malo zaokroženih léstvenikov (Holme) 4" dolgih in 1–1 ½ debelih. Okrogle in gladke špriklje (Sprossen) so hrastove 1 debele in po 1' ena od druge. Lestva se postavi všev in se morao obesiti zgo¬raj z močnimi klepovi za dve kljuki na prečnik. Spodaj stojí trdno na tleh. Nastop v štritni vrsti (Stirnreihe) proti lestvi.


Vaje na vševni lestvi.[uredi]

Napoševna lestva nam rabi za vaje v lezenji (v lezi), popenjanji (v penji) in povpiranji (Steig-, Klimm-, Stemmübungen).
1. Lezti naprej, gori in doli od špriklje do špriklje; roki oprijemljete léstvenika ali špriklje. (Pod. 132.)
2. Lezti naprej z eno roko na lestvi.
3. Prosto lezti naprej na lestvi.
4. Posiljeno lezti (Zwangsteigen) naprej na lestvi prestopáje eno ali več šprikelj.
5. Posiljeno lezti naprej z eno roko na lestvi.
6. Prosto in posiljeno lezti na lestvi (Freizwangsteigen).
7. Vznák lezti.
8. ,, ,, z eno roko na lestvi.
9. Vznák prosto lezti.
10. Gori in doli lezti na notranji strani lestve, roki in nogi pomagajo. (Pod. 133.)
11. Gori in doli lezti samo z rokama, nogi stojite trdno na eni špriklji.
12. Roki oprimete šprikljo blizo léstvenikov, nogi pa le¬zete do rok, ali med rokama skozi in nazaj, da pride telo v popolno stezo.
13. Prečna vesa naprej, na léstvenikih z naravnim prijemom; takisto vznák. Roki ste stegnjeni in sklenjeni.
14. Prečna vesa naprej, leva roka oprime léstvenik, desna pa z zgornjim prijemom šprikljo; takisto naopako, t. j., desna roka oprime léstvenik, leva pa z zgornjim prije¬mom šprikljo. Roki se stegnete.
15. Stranska vesa naprej na eni špriklji z zgornjim, s spodnjim in z dvojnim prijemom. To isto vznák.
16. Potezni popon (popenjanje, Ziehklimmen) v vesah ome¬njenih pod št. 13., 14. in 15.
17. Pritezati in odtezati v stranski vesi. (Pod. 134. a, b.)
18. Premenjavanje prijema in vese: iz prečne vese naprej na léstvenikih v stransko veso naprej na eni špriklji naopako; zdaj z eno, zdaj z drugo roko; z obema ob enem; takisto vznák.
19. Popenjati se naprej in vznák zdaj z eno, zdaj z drugo roko na obeh léstvenikih s stegnjenima rokama.
20. To isto z upognjenima rokama.
21. Popenjati se naprej, vznák, z obema rokama ob enem na obeh léstvenikih s stegnjenima rokama.
22. Takisto z upognjenima rokama. (Pod. 135.)
23. Popenjati se naprej, vznák menjáje na léstvenikih (od enega léstvenika do druzega) s stegnjenima in z upog¬njenima rokama.
24. Popenjati se v prečni vesi zdaj z eno, zdaj z drugo roko. (Pod. 136.)
25. Popenjati se v prečni vesi na enem léstveniku zdaj z eno, zdaj z drugo roko; z obema ob enem; s stegnjenima in z upognjenima rokama.
26. Popenjati se naprej in vznák na enem léstveniku in na šprikljah s stegnjenima in z upognjenima rokama in z raznimi prijemi.
27. Popenjati se naprej in vznák zdaj z eno, zdaj z drugo roko na šprikljah z zgornjim in s spodnjim prijemom. (Pod. 137.)
28. Popenjati se na šprikljah v stranski vesi z naravnim prijemom.
29. Popenjati se z razpetim prijemom naprej, vznák na šprikljah izpuščaje (presezáje, Uebergreiten) eno ali več šprikelj z zgornjim in s spodnjim prijemom; zdaj z eno, zdaj z drugo roko.
30. Popenjati se naprej, vznák na šprikljah z zgornjim in s spodnjim prijemom; z obema rokama ob enem.
31. Nogi stojite na eni špriklji, roki oprimete tudi eno šprikljo z zgornjim prijemom, da je telo popolnoma stegnjeno, potem se naglo preminja prijem na obeh léstvenikih zdaj z eno, zdaj z drugo roko; z obema ob enem.
32. Povpirati se naprej vznák na lestvi: stegnjeni roki ne¬sete telo, in se na šprikljo uprete; stegnjeni nogi razkrečite, toda nepovpirate. (Pod. 138. a, b.)
33. Povpirati se s potezo (Ziehstemmen): kedar ena stegnjena roka naprej poseže in telo za seboj vleče, pomaga druga s povporom. (Pod. 139.)
34. Vzpotezati se z obema rokama od špriklje do špriklje. (Pod. 140.)
35. Povpirati se ter presegati eno ali več šprikelj.

J. Razovna lestva (wagerechte Leiter).[uredi]

Razóvna lestva je 12–15' dolga, leži razoma (wagerecht) na stojanih (stebrih, Stäuder) tako, da se lahko više in niže postavi. Nastop v štritni vrsti proti lestvi, kakor pri na napoševni lestvi.


Vaje na razóvni lestvi.[uredi]

Naj se poskušajo na ti lestvi najpopred razne vese na šprikljah in na léstvenikih, potem popenjanje s potezo (Ziehklimmen), kakor na vševni lestvi.
1. Véskati v stransko razpeto veso: roki ste v zgornjem prijemu na zunanji strani léstvenika tikoma ena druge (sklenjena vesa, Schlusshang); potem se premikava desna roka v kratkih prijemih, kolikor mogoče, na desno in zopet nazaj do sklenjene vese. To isto leva roka na levo. Tudi črédoma, da se premakne desna roka na desno, potem leva na levo in tako naprej do razpete vese, ravno tako nazaj v sklenjeno; pozneje z obema rokama ob enem. (Pod. 141.)
2. Véskati zdaj z eno, zdaj z drugo roko v stran na desno in na levo na enem léstveniku z zgornjim prijemom na zunanji strani in s spodnjim ali z zgornjim na notranji med šprikljami; naj se premenjava prijem – vse s stegnjenima rokama.
3. Véskati préd-se in zá-se na obeh léstvenikih v prečni vesi zdaj z eno, zdaj z drugo roko. (Pod. 142.)
4. Véskati préd-se in zá-se na enem léstveniku v prečni vesi z naravnim prijemom, druga roka med šprikljami s stegnjenima rokama.
5. Črédoma véskati préd-se in zá-se na léstvenikih v prečni vesi od enega léstvenika k drugemu s stegnjenima rokama.
6. Véskati v stran na enem léstveniku presegáje z zgornjim prijemom na zunanji strani s stegnjenima rokama.
7. Véskati v prečni vesi préd-se in zá-se na enem lést¬veniku in na šprikljah s stegnjenima rokama.
8. Véskati v vesni léži préd-se z obrazom proti lestvi; roki oprimete léstvenika z naravnim prijemom, nogi visite s kolenoma ali s petama na léstvenikih.
9. Trajna popenjalna vesa v raznih prijemih; tudi na eni roki, druga pa se vpre v kolk.
10. Prevrniti se iz prečne vese z naravnim prijemom na obeh léstvenikih med rokama skozi.
11. Véskati préd-se in zá-se na šprikljah v prečni vesi z zgornjim in s spodnjim prijemom in s stegnjenima rokama. (Pod. 143.)
12. Véskati v stran na šprikljah z naravnim prijemom in s stegnjenima rokama.
13. Z obrto véskati (Drehhangeln) na šprikljah, kakor pod št. 12.
14. Vaje omenjene od stevilke 2–8., potem 11., 12. in 13. izvršujejo se z upognjenima rokama. (Pod. 144.)
15. Z vzmetom véskati (Ruckhangeln): obe roki se h kratu kvišku mečete in naprej oprijemljete v stran na enem léstveniku z raznimi prijemi, s stegnjenima in upognjenima rokama.
16. Z vzmetom véskati v prečni vesi préd-se in zá-se na obeh léstvenikih z naravnim prijemom. (Pod. 145.)
17. To isto v stran na enem léstveniku vzdigáje in spuščaje se, na zunanji strani, z zgornjim prijemom.
18. Takisto préd-se in zá-se vzdigaje in spuščáje se, z naravnim prijemom.
19. Razpeto véskati (Spannhangeln) na šprikljah.
20. Razpeto véskati presezáje eno ali več šprikelj, s stegnjenima in z upognjenima rokama.
21. S kolebljejem veskati v stran na enem lestveniku kolebáje v stran, naprej ali vznak s stegnjenima in upognjenima rokama. (Pod. 146.)
22. Z vzmetom kolebáje váskati, sicer kakor pod številko 21.
23. S kelebljejem véskati v prečni vesi préd-se in zá-se na obeh léstvenikih kolebáje naprej, vznák ali v stran, sicer kakor štev. 21.
24. Z vzmetom kolebáje véskati na obeh léstvenikih, kolebati naprej in vznák, sicer glej štev. 21.
25. S kolebljejem véskati v stran na šprikljah, sicer glej številko 21.
26. Véskati v stran na enem léstveniku v počepni drži s stegnjenima rokama.
27. V počepu véskati préd-se in zá-se na obeh léstvenikih s stegnjenima rokama.
28. Z vzmetom véskati v stran na enem léstveniku v po¬čepni drži s stegnjenima rokama.
29. Z vzmetom véskati préd-se in zá-se, v počepni drži i. t. d.
30. V počepu véskati v stran na šprikljah s stegnjenima rokama.
31. Véskati v stran na enem léstveniku izpomaljáje nogi s stegnjenima rokama.
32. S pomolom véskati préd-se in zá-se na obeh léstvenikih s stegnjenima rokama.
33. S pomolom vzmetno véskati (Ruckschwebehangeln) v stran na enem léstveniku s stegnjenima rokama.
34. To isto préd-se in zá-se na obeh léstvenikih s steg¬njenima rokama.
35. S pomolom véskati v stran na šprikljah s stegnjenima rokama.

K. Vpična lestva (senkrechte Leiter).[uredi]

Vpična lestva se napravi kakor razovna, samo da se postavi navpik, zgoraj in spodaj pa v prečnika vpahne. Nastop v polkrogu ali v štritnih vrstah proti lestvi.


Vaje na vpični lestvi.[uredi]

1. Lezti naprej.
2. Lezti vznak.
3. Poprečno lezti naprej.
4. Posiljeno lezti naprej.
5. Prelazovati med šprikljami.
6. Popenjati se s potezo (pritezo) naprej.
7. Popenjati se naprej na šprikljah.
8. Popenjati se z razpetim prijemom naprej na šprikljah.
9. Pobesa vznák.
10. Pobesa v stran na eni roki.
11. Pobesa vznak na eni roki.
12. Pobesiti se vznák izpomaljáje zdaj levo, zdaj desno nogo ali obe nogi ob enem.
13. To isto v prečni vznačni vesi.
14. To isto v vznačni vesi na eni roki.
15. Popenjalna vesa vznák.
16. V popenjalni vesi vznák izpomáljati nogi.
17. Stegnjena leža naprej s stegnjenima rokama in segati navzdol do najniže špriklje.
18. To isto vznák iz priramenske nastave sicer po številki 17.
19. Stegnjena léža naprej na eni stegnjeni roki in premenjavanje léže.
20. To isto v stran.
21. Preplaziti se skozi špriklje (Durchwinden).
22. Prosta ročna zastava (Handfahne.) (Pod. 147.)
23. Zatilna zastava (Genickfahne).

L. Plezalice (plezalne preklje, Kletterstangen) in plezalna vrv (Klettertau).[uredi]

Plezalice so gladke, navpik postavljene smrekove preklje tolike debelosti, da jih more odraščen človek toliko obseči ali prijeti z dlanjo, da se zdrži v vesi brez pomaganja z nogama. Narazno je ena od druge 5/4', oba konca se trdno vpahneta v prečnika. Nad vsako se napravi ena preklja všev, ki se za železni klep natakne na prečnik; no konci se vpira vševna preklja na 2' od tal razoma poprek položen podnožnik. Plezalna vrv 4 debela obesi se na zgornjem koncu za kljuko na prečnik. Nastop v polokrogu proti plezalnemu orodji.

a. Vaje na vpični plezalici in na plezalni vrvi.[uredi]

1. Ročna obesa naprej z naravnim prijemom, roki ste stegnjeni in sklenjeni; to isto vznák.
2. Plezalna obesa (Kletterhang) naprej križemnog; to isto vznák.
3. Popenjalna obesa: najpopred napravi telovadec ročno obeso, potem se vzdiguje v popenjalno (skrčeno) veso; nogi ste sklenjeni in visite stegnjeni navzdol. To isto z razkreko, (Seitgrätsche) koleni vzdigniti, zdaj desno, zdaj levo; obe ob enem; nogi vzdigniti préd-se na desno, na levo; obe ob enem na eno stran.
4. Popenjalna obesa vznák s sklenjenima navzdol steg¬njenima nogama.
5. Plezalna obesa naprej križemnog, na eni roki; zdaj na desni, zdaj na levi.
6. Popenjalna obesa naprej s sklenjenima navzdol stegnjenima nogama, na eni roki; zdaj na desni, zdaj na levi; to isto vznák zdaj na desni, zdaj na levi roki.
7. Gori in doli plezati na vpični plezalici: plezalna vesa na obeh rokah na preklji, ktero telovadec z nogama tako objame za plezalni sklep (zum Kletterschluss), da se ena noga pred prekljo dotika z mečo te iste, druga pa za prekljo s piščaljo (Schienbein). (Pod. 148.) Potem roki naprej poprijemate (Pod. 149.), telo za seboj kvišku vlečete (Pod. 150.) in tako naprej do vrha preklje. Ravno tako se pleza doli samo s tem razločkom, da roki začnete nazaj poprijemati.
8. Gori in doli plezati na vrvi. (Pod. 151.) Telovadec napravi plezalno veso, vzdigne koleni do trupa tako, da piščali in stegni polagoma med seboj propuščajo vrv (lassen durchgleiten), potem vrv z nogama napne, poprime se z rokama kvišku in tako naprej k vrhu.
Doli se pleza kakor na plezalici.

9. Gori in doli plezati vznák križemnog.
10. Popenjalna obesa naprej, obe koleni ob enem vzdigati na isto stran; popenjalna obesa in nogi vzdigati ob enem préd-se.
11. Popenjalna obesa vznák, sicer po štev. 10.
12. Popenjalna obesa naprej, popenjati se gori in doli samo z rokama; nogi visite na obeh straneh preklje.
13. Ramenska razóvka na preklji: telovadec z levo roko tako objame prekljo, da se v podpazduho trdo pritisne, desna roka se stegnjena odspod vpre in obe roki tako držite prekljo; zdaj se vzdigne telo tako, da je s prekljo v pravokotji. (Pod. 152.)
14. Prosta ročna zastava na preklji in na napeti vrvi.

b. Vaje na dveh vpičnih prekljah.[uredi]

1. Obesa s stegnjenima rokama.
2. Suvati z nogama v tej vesi.
3. Počep v stegnjeni vesi.
4. Izpomáljati eno nogo v stegnjeni vesi.
5. Popenjalna obesa: vesa z upognjenima rokama. (Podoba 153.)
6. Potezno popenjanje (popon): vzdigati in spuščati se v vesi.
7. Vesa z naravnim prijemom: vpreti nogi na preklji da ju dotikate piščali in da ju objemate nožni grli. (Podoba 154.)
8. Véskati v tej nastavi. (Pod. 155.)
9. Skočiti iz počepne seje v veso.
10. Kolebati préd-se in zá-se z naravnim prijemom.
11. Prevrniti se: v vesi z naravnim prijemom vleče telovadec sklenjeni koleni k prsim ter se prevrne (prekucne), da gre gornji trup vznák doli, tako da pride z obrnjenima rokama v nastop; isto tako nazaj in pozneje tako, da se po prekucu tal ne dotakne z nogama.
12. Izpomáljati obe nogi ob enem v stegnjeni vesi.
13. Izpomáljati zdaj eno zdaj drugo nogo, potem obe ob enem v popenjalni obesi.
14. Potezni popon v vesni počepni drži.
15. Potezni popon v vesi s pomolom (Hangvorschwebe).
16. Vesna razóvka po prekucu.
17. Véskati zdaj z eno, zdaj z drugo roko s plezalnim sklepom in brez njega; gori in doli.
18. Gori in doli véskati obéroč s kolebljejem préd-se in zá-se.

c. Vaje na vševnih prekljah.[uredi]

Vaje na vpičnih prekljah od štev. 1. do 16. narejajo se tudi na vševnih; razun teh pa še te-le:
1. Plavalna vesa: prekucniti se, kakor pri preobrti, samo da nogi ne greste doli, ampak z grloma ob obeh prekljah sloné; obraz v tla obrnjen.
2. Vesa in veskanje v vesni léži: obe roki poprimete preklji z zgornjim prijemom, vsaka noga oklene od znotraj ali od zunaj v kolenji vesi eno prekljo.
3. Vesa in veskanje na eni vševni preklji: roki ste sklenjeni tik ena druge tako, da ima telovadec enkrat prekljo pred seboj, potem za seboj (za hrbtom).
4. V vesi plezati s plezalnim sklepom na eni preklji, roki pa na obeh.
5. Črédoma plezati: a) z nogama od ene preklje do druge;
b) z nogama in z rokama od ene do druge.
6. Ležé plezati na obeh prekljah.
7. Vesa in veskanje na obeh prekljah:
8. Popenjalna obesa in popon naprej in vznák.
9. To isto in z vzmetom popenjati se naprej in vznák.
10. Veskati v stran na eni vševni preklji.
11. Popenjati se po številki 10.

M. Gred (Schwebebaum). (Obrazec VI.)[uredi]

Gréd je okleščeno in obeljeno drevo, nekoliko poglajeno, pa vendar tako, da ostane po vrhu še malo rapavo in oblo. Dolga je 18–30', kakor prostor dopušča. Drevo pride na vsakem koncu med dva stojana B, C. (stebra), ki sta tako narejena, da se drevo lahko zviša ali zniža ter sta med seboj z močnim klinom zvezana. Vaje na gredi so jako pripravne za otroke, posebno pa za dekleta, kajti potrebujejo več spretnosti nego moči. Njih važnost za praktično življenje sploh nikakor se ne sme prezirati, naj se toraj ne pogreša gréd niti v telovadnici za ljudske šole, niti za odrastle. Nastop v eni ali dveh štritnih vrstah proti drevu. Stoja na grédi je ali prečna (Querstand) (Pod. 156.), ali stranska (Seitstand) (Pod. 157). Nogi ste v obeh slučajih ven obrnjeni; v prvem ena noga za pol čevlja pred drugo. Nadlahtji molite v stran skoraj razoma, komolca pa ne¬koliko v kljuki naprej; roki niste togo stegnjeni, nad¬pestji gori obrnjeni. Taka nastava je pravo ravnotežje (Balancirstand). (Glej pod. 156.)


Vaje na grédi.[uredi]

1. Prosti vzhod (prosto vziti, Hinaufsteige) na gréd: ena noga gre za drugo na nizko postavljeno gréd tako, da roki nič ne pomagata.
2. Vstati na vzad iz ježe (aus dem Reitsitze). Najpred se usede jež, potem se roki vprete pred stegnoma v gréd, obe nogi kolebnete na vzad, da pridete za sede¬žem na drevo, zdaj vstane telovadec izpustivši se z rokama po konci. Gréd je za kolk do pleč visoko.
3. Vstati iz ježe na spred. (Pod. 158.): Iz ježe se vzdigne ena v kolenu močno upognjena noga préd-se na gréd, potem vstaja telovadec polagoma z rokama izpuščáje, sprva tako, da se trup naprej nagne; druga noga se drži med tem ob strani gredi in služi za oporo (podpira tako ravnotežje).
4. Skočiti na drevo, ki stoji največ do kolka visoko.
Skok je z nagonom.
5. Prosto zlezti (prosti zlez, Herabsteigen) in sicer:
a) préd-se iz stranske nastave (stoje), nogi na sklep ali na prestop.
b) Takisto zá-se.
c) Vstran seskočiti iz prečne nastave (stoje).
7. Sesti v ježo: iz stoje se mirno nagiblje s polahnim kolenjim upogibom na spred, oprime z rokama drevo in se spusti v ježo.
8. Stati zdaj na eni, zdaj na drugi nogi.
9. Obračati se na desno, na levo; premena prečne stoje v stransko in naopako.
10. Okoli obrniti se: na desno, na levo.
11. Globoko upogniti koleni v prečni in stranski stoji.
12. V stran vzdigati eno stegnjeno nogo: na desno, na levo do pol pravokotja.
13. Koleni na vzgor upogibati: na levo, na desno.
14. Préd-se vzdigati stegnjeno levo in desno nogo.
15. Črédoma koleni na vzdol upogibati; pri tem se pro¬sta noga ob strani drevesa spusti in lahno na stegno nasloni: na levo, na desno. (Pod. 159.)
16. Roki stezati: préd-se, v stran, gori, doli; v stranski in prečni stoji.
17. Hoja préd-se iz prečne stoje, zadnja noga začne.
18. Hoja na vzad iz prečne stoje, prednja noga začne.
19. Hoja préd-se in na vzad sè zapostopom (Nachstelltritt) iz prečne stoje; ista noga zmirom prostopuje (schreitet vor), druga pa se zapoteguje.
20. Hoja v stran: na levo, na desno iz stranske stoje; druga noga vselej zapostopa.
Gredé po drevu, se gleda naravnost préd-se, ne pód-se (pod nogi); nogi se obračate na ven, stopinje ne smejo biti prevelike, niti koleni togi. 21. Hoja več telovadcev ob enem: vsak hodi ali prosto zá-se, ali dene roki svojemu predniku na rameni.
22. Obtežena hoja: s kroglami, pezami i. t. d.
23. Prestopovati (Ueberschreiten): Vadi se tako, da se nastavi pred hodca za koleno visoko palica, čez ktero mora stopiti. (Pod. 160.) Potem tako, da se dva srečata na grédi, eden izmed nju se spusti v ježo, iz te v sedež na enem stegnu in se pripogne; drugi pa ko¬raka čez-nj naprej. (Pod. 161.)
24. Ogibanje (Ausweichen): Dva se srečata na grédi, oprimeta eden druzega za kolka in za rameni in se postavita (stopita) v hodni nastop tako, da prednja noga vsakega stoji med nogama druzega; zdaj se zasuče vsak, kar mogoče, na kratko. (Pod. 162.) Kedar se ima delati ta vaja, je svetovati, naj se pred na tleh vadi, potem na grédi, ki je za koleno od tal in še-le potlej više. Pa je še zmirom dobro, ako se na vsaki strani grédi po en telovadec za varstvo postavi.
25. Hoja na majalni grédi. (Pod. 163.)
Kedar telovadec ravnotežje zgubi, naj poskoči prosto na tla, ali naj se hitro upogne in z rokama oprime drevo. Vaje v hoji na gredi se ne smejo nikakor prenagliti.
Gréd se postavi najprej trdno in razoma, potem trdno in všev, na zadnje majálno. Pri hoji na majálni grédi je gledati na to, da napredovalna (prostopovalna) noga stopa kolikor mogoče, navpik.
26. Hoja gori in doli na všev ležeči grédi. (Pod. 164. a in b.)
Gréd rabi se marsikterim drugim vajam, za ktere ni nalašč namenjena; zlasti se dajo na njej narediti razne vaje v oprti vesi, na priliko, izpomáljati nogi, razprostirati roki, hoditi na rokah, v stran vzdigati in spuščati trup upogibáje in stezáje roki i. t. d.