Molitev (Mihail Jurjevič Lermontov)

Molitev Mihail Jurjevič Lermontov

Prevedel Ivan Vesel.

Izdano:	Zora 2/19 (1873), 19
Viri:	št.19 dLib
Dovoljenje:	Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Ne obdolžuj me. Vsemogočni,
Ne karaj, prosim, me nikar,
Zato, ker ljubim mrak polnočni,
Ker moti srce strasti čar.

Zato, ker redko v dušo hodi
Besed mi tvojih živi šum;
Zato, ker v temnih zmotah blodi
Od tebe daleč še moj um.

Zato ker reka navdušenja
Na prsi moje tak bobni,
Zato, ker divja moe kipenja
Tak često mrači svit oči ;

Zato, ker svet mi je pretesen —
Umeti Tebe sem se bal, —
In z grešnim glasom svojih pesen
Pa nisem Tebi čast dajal.

Ugasi pa ta čudni plamen,
Ki bode v meni vse sežgal,
In srce mi prestvari v plamen.
Da lepše bom pred Taboj stal.

Ohladi petja žejo grozno.
Ki tak mori me, stvarnik moj :
Takrat bom, da le ne prepozno, J
Na tesni pot se vrnil Tvoj.