Mož – poštenjak (Domoljub, 1892)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
(Preusmerjeno s strani Mož — poštenjak (Domoljub 1892))
Jump to navigation Jump to search
Mož − poštenjak.
Anonimno
Izdano: Domoljub 21. julij 1892 (5/14), 167–168
Viri: dLib 14
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Iz Dola pod Ljubljano se nam piše 19. julija: Žalostno žegnanje smo letos pri nas imeli. V nedeljo zjutraj, ko je pritrkavanje zvonov naznanjalo veselo slovesnost začetega dné, izdihnil je svojo dobro dušo naš spoštovani župan, France Šimenec, Pečnikar iz Zaboršta. — Kaj posebnega je storil, da pišemo o njem? Posebnega nič, ali mož je vreden, da se ga spominjamo tukaj s par besedami. Kajti če se pišejo životopisi učenih gospodov, duhovnih in svetnih, ki so lepo pridigali in lepo pisali, je vredno in morda še bolj potrebno, da svetu kažemo zglede vrlih kmečkih môž. In tak je bil rajni Pečnikar. Bil je zgled kmečkega, krščanskega moža in očeta. Da je bil, spričuje že to, ker je županoval naši občini z edinim presledkom treh let celih 27 let. Bil je izurjen v pisanju in izveden v vseh zadevah svoje službe. V časnih zadevah so večinoma pri njem iskali svèta in pomoči. Živel je s časom: imel naročene štiri poštene liste: »Domoljuba«, »Dolenjske Novice«, »Mir« in »Kmetovalca«; o Binkoštih se je že udeležil katoliškega shoda v Moravčah; umel in govoril tudi nemški. − Ali vsega tega mi ne hvalimo. Kajti mnogo jih je, ki znajo nemški, ki imajo naročenih še več listov. Da je pri vsem tem živel tako priprosto in krščansko, to je, kar nam je na njem dopadlo, in želimo svetu pokazati. Ni tajil in zakrival kmečkega svojega stanú. Nosil je kratke hlače irhovke in vedno pridno in trdo delal. In to je, kar mi hvalimo v današnji dôbi, ko svet že ne vé, kako bi se držal in nosil in pačil. Mnogokrat je molil pri očitnih obhodih na glas sv. rožni venec, in navdušeno peval svete pesmi. Častitljivo je bilo videti ga, kako je nosil z nekim pobožnim ponosom visoko svetilnico pri procesiji presv. rešnjega Telesa. In to je spomina vredno v našem času, ko vsak, ki zna nad pet šteti, meni, da mora zabavljati veri in cerkvi, brati liberalne časnike in se ž njimi bratiti. Poleg mnogih opravil pa ni zanemarjal dolžnosti, ki so imenitnejše kakor gospodarske in županske, dolžnosti − očetovske. Ob svojem času strah, ob svojem času prijaznost. Ko bi stariši povsod tako ravnali, bi ne bilo toliko pritožb o sprijeni mladini. − Bog daj vrlemu možu na onem svetu nebeški počitek, Dolanom pa novega vrednega in zglednega naslednika v županstvu!