Kdo razume slovenski

← Ranjenec

Iz vojaške torbe. III. Kdo razume slovenski? Fridolin Kaučič

Utonil je ... →

Izdano:	Slovenski narod 1. avgust 1888, (21/175)
Viri:	dLib 175
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

„Eins, zwei, eins, zwei!“ kričali smo na vežbališči „Piazza d'armi“ v Tridentu instruktori, tako nas nazivlje novi pravilnik; — preje so nam rekali „abrichter“, — ter učili nerodne novince, kako treba prestavljati podkovano obuvalo, katero jim je tičalo na sila neukretnih nogah, na trda tla, uprav po vojaškem predpisu.

Kar se prikaže pri uhodu na suhem kljusetu, prava pravcata Don Quixottova „Rosinante“, katerej je bil i rep do cela izpuljen, naš strogi major X.

Sedaj smo pa še huje kričali „eins, zwei, eins, zwei!“

„Gospoda moja, kdo od Vas dobro ume slovenski?“ vprašal je obrnivši se k navzočnim častnikom.

„Jaz!“ oglasi se nadporočnik F.

„Ich benöthige einen Pferdewärter, fragen Sie die Leute, wer mit Pferden gut umzugehen versteht?“

Takoj je potihnilo kričanje, na povelje nadporočnikovo stopali smo vsi drug za drugim proti njemu.

„Habt Acht!“ — „Kdor izmej Vas zna s konjem dobro okolu hoditi, naj stopi naprej!“

Takoj je izstopila četvorica, a oglasil se je le najpogumnejši in gotovo tudi najnerodnejši novinec iz moje vrste.

„Dosti sem že okolu hodil z očetovim konjem, ko smo orali, kajti bil je slep — moral sem ga torej voditi, ker vajetov niti poznal ni.“

„Hier dieser Mann Herr Major!“

In moj novinec postal je majorjev konjski strežaj, dasi je o konjih toliko umel, kakor zajec na boben ...