Glosa (Zora)
Glosa B. M. |
|
<poem> Milo gleda blaga deva V mlado lice bratovo, Britko žalost čuti reva, Oko njeno je mokro, Tožno mu podaje roko, Reče mu iz prsi globoko : Blaga ti osoda bodi! Idi, idi brate dragi, Dolgo že stojiš na pragi, Z Bogom torej , srečno hodi!
Prapor se mogočno vije. Kliče narod v slavni boj. Zlata da svoboda klije. Zbirajo možje se v roj ; Narod če svoboden biti. Ne pod tujim jarmom vpiti. Vzemi meč si tudi ti! Da bi v vrtu vence vila, ^ Več ne bodem te prosila, | če se ti tako mudi .
Čuj ! od daleč se po gori Že razlega pušek grom, Bojna pesem tam se ori, Turku plameni že dom; Tam naš narod tlačen biva, Tam se naša kri preliva: Brata torej osvobodi! Primi vraga, ki nas muči, Ostro sabljo dobro suči, Božja roka naj te vodi !
Zdrav če vrneš se iz bitve In oprostiš mili rod, Ko bo konec te moritve In odprt svobodi pot, Venec bo ti naredila, S traki krasno ga ovila. Da ti čelo poslavi! Slavno si ime pripravi, Idi torej v boj krvavi. Kamor ti srce želi! <poem>