Knjiga o Titu

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
(Preusmerjeno s strani France Bevk Knjiga oTitu)
Jump to navigation Jump to search
Knjiga o Titu
France Bevk
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Otroška leta Josip Broz Tito je doma iz Kumrovca v Hrvatskem Zagorju. Titov oče je bil Franjo. Suhljat človek, s črnimi, kodrastimi lasmi in orlovskim nosom. Njegova matije bila Marija, Slovenka z druge strani Sotle. Franjo jo je spoznal, ko je hodil čez reko sekat drva, ki jih je v Kumrovcu primanjkovalo. Njuno življenje ni bilo lahko. Pri hiši je bilo le malo zemlje, a še ta ni bila posebno rodovitna. Brozovi družini je dajala premalo kruha. I >a so se mogli preživeti, je oče Franjo s svojimi konji pozimi in poleti prevažal blago. Mati, kije bila delavna in odločna, pa je skrbela za dom. Imela sta petnajst otrok. Joža je bil sedmi po vrsti. Nekateri so kmalu pomrli, a ostalo je še vedno dovolj lačnih ust, kijih je bilo treba nasititi. Kruha nikoli ni bilo na ostajanje. Mati gaje pred otroki zakle- pala, da bi ga prehitro ne pojedli. Še tako je domače moke zmanjkalo kmalu po novem letu. Oče je moral do nove želve kupovati koruzo. Otroci so bili večkrat lačni. Kruha bi zmleli, kar bi ga bilo. Da bi ga dobili, so izrabili priliko, kadar so prišli kaki sorodniki na obisk. Pred 11; i hovimi očmi so prosili mater kruha. Mati ga jim ni odrekla; ni mara- la zbujati videza, da otroci stradajo. Toda ko so sorodniki odšli, je "i ioke pošteno oštela. Včasih jih je zato tudi natepla. Nekoč sta bila oče in mati odšla k sorodnikom v goste. Otroci, ki so < 'Mali sami doma, so bili zopet lačni. Pod streho pa je visela suha svinj- I-.i i'Java. ki so jo hranili za praznik novega leta. Ta je Jožo mikala, \ .ilula in se mu ponujala. Ni seji mogel dolgo ustavljati.  Zakurili so na ognjišču in nad plamene obesili kotlič z vodo. Nalo je Joža splezal pod streho in snel svinjsko glavo. Vrgel jo je v vrelo vodo in dodal nekaj moke. Glava seje obračala v vreli vodi, kije klokotala. Kuhala seje kaki dve uri, širila prijeten duh in obetala dobro kosilo. Otroci so se najedli, daje vse pokalo. A glava je bila tako mastna, da so vsi oboleli. Ko seje mati vrnila, so samo obupno gledali, molčali in stokali. Bila je žalostna, a jih je razumela. To pot jim je prizanesla s kazni- jo .. . Mali Joža je imel srečo, daje velik del svojega detinstva preživel pri dedu Martinu Javorščku, materinem očetu. Ta je živel v Podsredi, gozdnatem kraju na gorskem pobočju onkraj Sotle. Izmed vseh vnu- kov je imel Jožo najrajši. Ker je bil premožnejši kot Brozovi, je Joža preživel pri njem najbolj vesele otroške dni. Tam je pasel živino in donašal vode za domačo potrebo. Igral se je v gozdu, rezal šibe in delal iz njih konjske biče. Igrati se konja ali biti s konji je bila že iz mladosti njegova najljubša zabava. Tudi doma je pozneje nekatero noč sam varoval konje, ki so se pasli ob Sotli. Ni ga bilo strah, ni čutil hladu, v druščini s konji so mu naglo potekale ure do zore . .. Nanje seje bil s srcem navezal že pri dedu Martinu. »To so moji najmilejši spomini iz otroških let,« pravi Tito. Dedovo hišo je zapustil le malo prej, ko je začel hoditi v ljudsko šolo. Vrnil se je domov. Tedaj se je začelo zanj drugačno življenje. Moral je delati kot vsi kmečki otroci, ko nekoliko dorastejo. Delati zares, ne samo na pol za zabavo kot pri dedu. Pasel je krave, ki so tako rade uhajale v škodo. Če seje le za trenu- tek zatopil v svojo otroško igro, so mu jo popihale. Okopaval je koruzo in plel na vrtu. Od svojega sedmega leta je moral vrteti žrmlje. To je preprost ročni mlin za koruzo. Tisto vrtenje je precej naporno, posebno za otroka. Vrtel je in vrtel, a le počasi, stokrat prepočasi se je koruza drobila v moko. Roke so ga bolele, znojne kaplje so mu stale na čelu, a nikoli ni hotelo biti konca.  wm

Ali pa je moral biti za varuha svoji mlajši sestrici. Ko je mati odšla ii.i delo, jo je moral zibati, da ni jokala. Joj, kako je za dečka, ki bi se i.kI igral, zibanje dolgočasno! Ziblje, ziblje, aja — tut — aja, zunaj pa '.i|c sonce, razlega se krik otrok, ki svobodni letajo po vasi. Če zibka uiiluic, otrok zajoče — noče zaspati. In tudi Jožu se je zgodilo kot nekateremu bosopetemu varuhu. Zibal je z veliko vnemo, da bi otrok I m c) zaspal. A zibka seje prevrnila. To je bila šele prava nesreča. Sestri- i .1 soje drla. Matije pritekla in hotela vedeti, kaj seje zgodilo. Še karanje bil povrhu, ko je bil prikrajšan za prostost in igro. Mali lo/a seje prav tako rad igral kot vsi otroci. Kaj bi bil dal, če bi pozimi iiiii-l sanke, da bi se z njimi vozil po snegu! A kdo bi mu jih naredil? Uil je bistra glavica in sije pravo izmislil. Nekoč, ko matere ni bilo ■ loma, je vzel nečke. To je nekakšno leseno koritce. Odnesel jih je v In i-j>, sedel vanje in se spustil navzdol. Hej, to je šlo kot veter, vse se mu H vrtelo v glavi. Še enkrat! In še enkrat! Tako dolgo, daje zadel ob kamen, kije gledal izpod snega. Resk — lu čke so se preklale na dvoje. Joža pa z obrazom in rokami v sneg. Nečke nikoli več niso bile cele. Kdove, kako sta obračunala z ma- iri|o, ko seje vrnila domov! Zdaj igra, zdaj delo, zdaj smeh, zdaj jok, i<> so bila Jožova otroška leta. i- i' i ihkt Bevk III 177  Pes Polak Pri Brozovih so imeli pas, ki so ga klicali za Polaka. Bil je to velik, kodrast ovčarski pes. Ponoči je stražil hišo, čez dan pa je mirno ležal pod mizo ali v kakem kotu. Iztegnjen, z glavo na prednjih tacah ali na podu je dremuckal. Če je zaslišal kak nenavaden šum, je dvignil glavo, prišpičil ušesa in zalajal: »Hov, hov!« To je pomenilo: Še sem tu, ki skrbim za varnost hiše. Bilje dober čuvaj. Proti tujcem je bil hud in neizprosen, proti odra- slim nezaupljiv, le z otroki je bil prijateljski in nežen. Ti so ga smeli vleči za ušesa in za dlako. Imeli so ga za konjička in so jezdili na njego- vem hrbtu do mile volje. Naj so mu storili karkoli, jim ni zameril, prijazno je mahal z repom. Včasih jih je z zobmi zgrabil za roko ali za nogo, narahlo kot za šalo, da jih nič ni bolelo. Otrokom ni bil le za varuha, bil jim je tudi za pestunjo. Učil jih je hoditi. Tudi Jožo. Ko je ta začel drsati po tleh kot vsi otroci, preden shodijo, seje igral s Polakom, kije ležal na podu. Grabil gaje za dolgo dlako, a pes je samo strigel s kosmatimi ušesi. Vstal je počasi in z njim seje postavil na noge tudi Joža, ki ga ni izpustil. Pes je šel po izbi, a z njim tudi Joža, korak za korakom. Če je pes prenaglo stopil, so se Jožu zapletle noge, da se je sesedel na pod. Ta igra je bila preveč mikavna, da bi je Joža ne bil zopet začel. S hojo je šlo vedno bolj gladko in vedno hitreje. Tako seje Joža s Polako- vo potrpežljivostjo naučil hoditi. To prijateljstvo nikoli ni prenehalo. Ko so otroci že shodili, jim je bil najzvestejši tovariš. Spremljal jih je na vsak korak. Hodil je z njimi na pašo, na vrt ali na njivo. Opazoval je njihove igre. Če ni smel /.  ni |ih je čakal doma. Pazil je na vsak glas, ki mu je naznanjal, da se u .11 ,i|o. Ko jih je zaslišal ali zagledal, je bil ves nor od veselja. Pozdra- \ i! |ili je z laježem in jim tekel naproti. Mahal je z repom in poskakoval »• I I ,l(ll»sli. I udi otroci so bili navezani nanj. Ne bi mogli živeti brez njega. Bilo m |im zelo hudo, če bi ga izgubili. In vendar je nekoč Te malo manjkalo, da bi gabili izgubili. I o je bilo tisto leto, ko je polje zaradi suše zelo slabo obrodilo. Da h IhI.i nesreča še večja, seje obetala zelo huda zima. Pri Brozovih pa ni I »il<» mli dovolj hrane niti drv. Očeta in mater je skrbelo, kako bosta do i m »ve letine preživila tako številno družino. In s čim bosta kurila, da "imel ne bodo trepetali od mraza. < K e je pogosto odhajal v vas, a se je molčeč in mračen vračal do- mov 1 udi sosedje niso imeli blaga na pretek. Nekega dne pa seje vrnil dobre volje. ■ Vsaj prezebali ne bomo,« je rekel. Povedal je materi, da seje domenil za dva sežnja drv. Dobil jih je »»I )'iašeinskega oskrbnika. Težko ga je pregovoril, da mu jih proda. K ii|»na eena pa je Polak, ki ga je oskrbnik poznal in cenil. Oskrbnik • li >l)i Polaka, a Brozovi dva sežnja drv. Tako je bilo domenjeno. < »lioci, ki so to slišali, so bili zaprepadeni. Razumeli so, da bodo i,-C u I nI i svojega dragega prijatelja. Zajokali so. ■>Ne damo ga!« so vzklikali. »Polak je naš! Ne damo Polaka!« /■C,mili so se okoli psa in ga objemali. Polak, ki ni razumel, za kaj ril |e bil začuden. A dobrikanje mu je dobro delo in je veselo mahal z 11' j »ol U . Vse ni nič pomagalo. Kupčija je bila sklenjena. Očetu je bilo hudo . mi .uli oirok, a še hujša je bila skrb, kako bo čez zimo. I >rugo jutro je oče navezal Polaka na vrvico, da ga odpelje novemu i>>i .|>odai ju. Otroci so jokali. Tekli so pred hišo in gledali za psom, ki lili je /a vedno zapuščal. Polak seje čudil, kam ga peljejo. Venomer se l» o/n al po otrocih, ki so žalostni gledali za njim. 11isa je ostala pusta in prazna.  A glejte — oče se še ni vrnil, ko je bil pes zopet doma. Kot nor jc planil v hišo in zacvilil od radosti. Otroci so zopet imeli solze v očeh. Zdaj ne od žalosti, temveč od veselja, da imajo zopet svojega prijatelja. Polak jih je gledal, kot bi hotel reči: »Vidite, pa sem jih le ukanil.« Z otroki, ki so ga vrešče obje- mali, seje valjal po podu. Tudi materi je to dobro delo. Saj je trpela, ko je videla, kako so otroci zaradi psa hudo potrti. Samo nasmihala seje in nobene ni rekla, A bila je zaskrbljena. Kaj bo nastalo iz tega? Oče se je začudil, ko se je vrnil in našel psa v hiši. Lepo mu je sku- hal Polak, to mu ni bilo po volji. Oskrbnik si bo lahko mislil, da gaje hotel na ta način prevarati. To bi ne bila poštena kupčija. Psa bi bil rad pustil otrokom, a gaje drugi dan zopet odpeljal nove- mu gospodarju. Ni šlo drugače. Zdaj otroci niso več jokali. Gledali so za njim in si tiho mislili, da se bo zopet vrnil. In res seje zopet vrnil. Še pred očetom. Oče je bil hud. Presneti pes! Ali naj ga mar vsak dan vlači k oskrb- niku, da se bo še pred njim vračal domov? Sklenil je, da ga odpelje še tretjič. A zdaj naj ga gospodar trdo priveže, da mu ne bo mogel več uteči. Toda ko je oče drugo jutro iskal psa, ga ni bilo nikjer. Niti v hiši, niti zunaj hiše. Izginil je, kot bi se v tla udri. Vprašal je otroke, če so ga kje videli. A oni niso vedeli zanj. Le oči so jim govorile drugače. V bližini Kumrovca je več gozdičev. V enega izmed njih so otroci naskrivaj odpeljali psa, da bi ga rešili. Privezali so ga, da bi ne prišel v hišo ali v vas in se izdal. Spletli so mu majhno kolibo, da se je vanjo umaknil pred dežjem. Pes je bil pameten. Zdelo seje, da ve, čemu to jetništvo. Ni cvilil, niti lajal, da bi ne izdal svojega skrivališča. Otroci so mu naskrivaj prinašali hrane. Enkrat Joža, drugič kdo drug, kdor seje mogel neo- pazno izmuzniti od doma. In vsak je nekaj časa ostal pri njem, da bi mu ne bilo dolgčas.  < »skrbnik je očeta opominjal na dolg. A oče je Polaka zaman iskal m \ |>■ aševal po njem. Psa ni bilo, nihče ni nič vedel o njem. Tudi otroci o iido molčali. 1 ako so tekli dnevi. Kdove, koliko jih je prebegnilo, deset, petnajst, mm da l udi več. Psa ni bilo nazaj. Oskrbnik seje naveličal terjanja in je uiiluul Tudi oče ni več mislil na Polaka. I a pa seje neki dan nenadoma prikazal v hiši. Delal se je, kakor da zgodilo. Otroci so se držali, kot da ne vedo, kaj je bilo z njim. Miiii jr bila zadovoljna. Tudi oče seje tiho nasmihal predse. Oskrbnik P ..iiiio zamahnil z roko. Kaj hoče s psom, ki noče ostati pri njem! 1'nlak je v veliko veselje otrok ostal pri hiši.  Joža hodi v šolo V Kumrovcu stoji še danes staro šolsko poslopje. Vanj je hodil Joža v šolo, ko se je poslovil od detinstva. Njegov prvi učitelj je bil neki Jure Markovič. Ta ni imel lahkega dela. Takrat je bilo še malo učiteljev, moral je sam učiti vse štiri razrede. To pa ni bila šala, četudi so bili kumrovški otroci bistrih glav. A tudi Jožu sprva ni bilo lahko. Učenje mu ni šlo od rok, četudi je bil razumen deček. Ker so pri dedu Martinu govorili samo slovensko, mu je v šoli hrvaščina delala preglavice. Pogosto je moral tudi izostali od pouka, ker so ga doma potrebovali pri delu. Mlajši otroci so morali imeti varuha, krava je silila na pašo, tudi koruza je morala biti zmleta. Šolska torba s knjigami in zvezki je potrpežljivo čakala. Tako je moral mali Joža ponavljati prvi razred. A potem nobenega več. Kmalu je dobro obvladal tudi hrvaščino. Poslej je bil med najbol j- šimi učenci. To gaje stalo mnogo truda, ker ni imel nikoli dovolj časa za učenje. Odgnal je kravo na pašo, da bi se pasla. V eni roki je tiščal vrv, za katero je bila privezana, a v drugi je držal knjigo, da bi se učil. Ni vle- kel Joža kravo, kamor je on hotel, temveč je vlekla krava pastirčka, ker je bila močnejša. Če jo je izpustil, je takoj tekla na sosedovo njivo, kjer je bila boljša paša. Lahko si mislimo, kako je bilo z učenjem. Tito se še danes rad spominja svojih učiteljev. Misel na prvega učitelja mu je povezana s toplim sočutjem. Bil je jetičen in je vse dni hudo kašljal in pljuval kri v žepni robec. Učenci so razumeli njegovo bedo in se jim je v srce smilil. Joža je z njegovim okrvavljenim robcem pogosto tekel k vodi in ga izpral. Nato so ga učenci posušili ob peči in mu ga vrnili. 

Nekoč, ko je bil učitelj že hudo slab, je prišla njegova mati, da ga • 1»11,< ||t- s seboj. S svojim bornim imetjem je sedel na voz. Učenci so i ih ob ograji šolskega vrta in gledali njegov odhod, ••/bogom, otroci!« je rekel s slabotnim glasom. < »iiori so molčali. Preveč jih je stiskalo za grlo, da bi mogli katero h m Vo/ je odhajal, učitelj jim je pomahal z robcem. Gledali so za ii|iin solze so se jim lesketale v očeh. Nekaterim so tekle po licih. Vo/ je izginil na cesti in z njim sklonjena postava bolnega učitelja. ! lik i ih več ga niso videli. . . /.i njim je prišla stroga učiteljica, ki je učencem bolj s šibo kot z In i * I o vlepala učenost v glavo. Tretji učitelj je bil Stjepan Vimpušek. I il. i ,ii |e bil Joža že v četrtem razredu. Novi učitelj je bil še ves mlad, • il |r pravkar končal šole. Bilje pozoren do učencev, šiba je počivala, j h on eval je z ljubeznijo. Tito gaje ohranil v najlepšem spominu . . . Ii i/i so potekala šolska leta med učenjem, delom in deškimi igrami. I ni 11 med deškimi igrami. Kako bi dečki prestajali brez razposajenosti m \ i.ij'olij! Posebno o velikih počitnicah, ko so šolske knjige pozablje- ni le/,ili" v kakem kotu. Ob praznikih so se najrajši igrali na razvalinah « i '„n c.i ada. Poleti pa na bregovih bistre Sotle, kjer so pasli živino. I h |e bil pravi raj za norčije. Lučali so kamenje čez reko. Kdo iiii|>ll|e vrže? Iz vrbja so rezljali piščalke in jim izvabljali čudovite melodije. Kopali so se v hladnih valovih in v tolmunih lovili ribe. Če j m 11 |e bila lovska sreča mila, so zakurili ogenj. Ribe so zavili v časopis- ni |i.ipn in jih zagrebli v žerjavico. Tako pečene ribe so baje prava I h i .l.i-.i iea. Bile so vsaj za pastirce, ki niso imeli vsak dan mesa na mizi. Ali pa so si krajšali čas z raznimi pastirskimi igrami. Teh je toliko in l il o i,-i/ličnih, da bi ne mogel vseh našteti. Največkrat so se igrali z niioki i/ bližnjih vasi. Včasih tudi z otroki onkraj Sotle. Od ondod so |nili,i|ali čez reko in jih izzivali. Divjala je prava bitka, dokler niso i m ,i/ nikc« zapodili na drugi breg. Včasih pa so jih slovenski pastirji i n.iImIi na svojo stran. Tam so jih pričakali tudi močnejši dečki in jih I« ■',leno premikastili, da so se morali rešiti z begom. In polem —jesenski in zimski večeri. Vaščani so se zbirali pri sose- dih ii.i liekanje koruze in na cufanje perja. Na teh večerih so bili tudi  odrasli otroci, saj to ni bilo težko delo. Mlajši možje in fantje, ki so bili čez poletje na delu v tujih krajih, so ob brlevki dolgo v noč pripove- dovali o svojih potovanjih in doživetjih. Stari možje pa so obujali spomine na davne čase. Niso jih sami doživeli, a je šel glas o njih U roda v rod. O kmečkem uporu pod Matijem Gubcem, o grofih, o tlaki in o stari pravdi. In o hudi lakoti, ko so ljudje ponujali kos orne zemlje za merico suhih hrušk, da bi si utešili glad. Jožu so med pripovedovanjem zastajale roke in kri v žilah. V duhu je podoživljal težke čase, ki jih je ljudstvo prestalo. Zdržalo je na svoji zemlji, njihovi tlačitelji pa so brez sledu izginili, za njimi so ostale le grajske razvaline. Mnogo tega ni bilo v šolskih knjigah. Za Jožo so bili tudi ti večeri s pogovori odraslih šola za življenje.  ■M***«««' IV pekov maček ! J i k. 11 c-1 i otroci v Kumrovcu so redili kunce. Tudi Joža jih je imel. In • iihIi njegov neločljivi prijatelj Pepek. Večkrat sta skupaj šla po svežo h ivo m jim jo prinesla. Gledala sta, kako sedijo na zadnjih nogah, iiiif..i|o z gobčki in jedo. Neko jutro je Pepek ves v solzah pritekel k Jožu. Povedal mu je, da i« i / |m i bi I najlepšega kunca. Nekdo mu gaje umoril in skoraj vsega l»i/i I Našel je le nekaj žalostnih, krvavih ostankov. loža je šel, da vidi. Res. Pepek je govoril resnico. Mi Ivi kunec še ni bil pozabljen, ko je Pepek znova pritekel. Še en I rt je bil umorjen. I a novica seje hitro raznesla med otroki. Poslej so govorili samo o leni I >rugod se to ni dogajalo. A kdove, če tudi drugi kunci ne pridejo ll.l VI slo? Kdo je razbojnik? To je bilo važno vprašanje. Morilca je bilo treba • m I k 1111, da ne bo uničeval zajcev. Morda lisica? Tudi lisica bi zajca odnesla ali pa bi ga do kraja požrla in ne bi pustila niti dlake. »laz se za svoje zajce nič ne bojim,« je menil Joža. »Če bi se jim l«do lr približal, bi ga Polak raztrgal. . . « lovariši so svetovali Pepeku, naj dobro pazi, da bo zalotil razboj- nik . i In Pepek je pazil. A kljub temu je zopet našel ostanke tretjega nii i vej',a kunca. O morilcu pa ni bilo sledu. Neko jutro je Pepek pritekel na vso sapo. •>Alaj ga imam,« je povedal Jožu. »Vem, kdo mi davi kunce.« i'k do?«  »Naš maček. Videl sem ga, kako se je splazil iz gajbe. »Ves krvav je po gobcu.« »Ali si mu pokazal?« »Saj me ni čakal. Pobegnil je na hruško.« Odšla sta pred hruško. Visoko v rogovili je čepel maček in se obli- zoval. Gledal je Pepeka in Jožo, kot da se čudi, zakaj tako zijata vanj in se treseta od jeze. Nič se ju ni bal, saj je bil na varnem. Res, dečka se nista upala za njim na drevo. In če bi se tudi upala, saj bi ju ne čakal. Vse, kar sta mogla storiti, je bilo, da sta metala vanj kamenje in krepelca. Maček je ušel po veji in skočil na hišno streho. Tam je legel nn sonce in od sitosti podremaval. A dremuckal je le z enim očesom, z drugim je prežal, kaj počneta njegova preganjalca. Nekega dne je Pepek ujel mačka. Hotel gaje našeškati in mu zabili v glavo, da ne sme moriti kuncev. A mačku tepežka ni bila po volji, Zavreščal je, opraskal dečka in ušel. Ni se poboljšal. Ni se mogel ne hotel odvaditi slastnih in obilnih zalogajev. Če je le nanesla prilika, se je pomulil v gajbo. In Pepek je zopet našel samo ostanke. »Veš kaj, Pepek,« je rekel nekoč Joža. »Ulovi mačka in ga prinesi na pašnik. Jaz bom pripeljal s seboj Polaka, ki ne trpi mačk: Ti boš mačka izpustil, a pes ga bo raztrgal.« Ta predlog je bil Pepeku po volji. A moral se je zelo truditi, da je zopet ujel mačka. Odkar gaje natepel, mu ni več zaupal. Če je dečka le zagledal, je tekel daleč od njega. Ponujal mu je slanine, mleka in dru- gih dobrot, a nič. Maček ni šel na to vabo. Končno gaje le ulovil. Skočil je nanj iz zasede, ko je najmanj priča- koval. Stlačil gaje v vrečico in jo zavezal. Nato je šel klicat Jožo. Ob uri, ko ni bilo nikogar na paši, sta odšla proti Sotli. Pepek je nosil v vrečici mačka, a Joža je vodil psa. Ko sta bila tako daleč, da bi ju nihče ne mogel videti, sta se ustavi- la. Vsenaokrog ni bilo nobenega drevesa ne grma, temveč sama livada z nizko travo. »Zdaj,« je rekel Joža. »Daj!«  Pepek je previdno odvezal vrečo. ■■I )obro pazi.« gaje poučeval Joža. »Zgrabi mačka in ga vrzi pred |> a I akoj bo po njem.« Pepek je segel v vrečico, zgrabil mačka in ga vrgel na tla. Pes je il.i|.il in poskočil, da bi ga zgrabil. Maček je v hipu spoznal, koliko mu |c bila ura. Nikjer ni bilo kake hiše ne drevesa, da bi se lahko rešil I >i i d ostrimi Polakovimi zobmi. V smrtnem strahu je skočil Pepeku na ramo in za vrat. Pes je lajal m poskakoval okoli dečka, a maček mu je vse huje zabadal kremplje v I- h .ii.ivo glavo. ■>Joža!« je vpil Pepek. »Joža, odtrgaj mačka!« lo/,;i je priskočil tovarišu na pomoč. A to ni bilo tako lahko. Maček •> h krčevito držal Pepeka in ves narepenčen pihal na Polaka. Joža je z • m' ioko držal psa, z drugo paje trgal mačka s Pepekovega vratu. • Narahlo!« je vpil Pepek. »Boli! Oj, boli!« Komaj je Joža odtrgal mačka in ga zagnal na tla, je ta kot blisk šinil I'i oh vasi. Pes pa za njim, a ga ni več ujel. Rešil seje na prvo drevo. I. i nauk je mačku pomagal. Nekaj časa ni več moril kuncev. Potem l m |<- Pepek dobil psa, ki se gaje maček bal. Kunci so bili rešeni.  Joža in Pepek na romanju Klanjec je okrajno mesto nedaleč od Kumrovca. Tja je vsako leto na žegnanje romalo veliko število ljudi. Molili so, peli pobožne pesmi in se tudi nekoliko pozabavali, kot je ob takih prilikah navada. Jožova mati je bila pobožna. Nekoč, ko je bilo zopet žegnanje, bi bila rada sama šla na romanje. A imela je doma preveč dela in ni ute- gnila na pot. Zato je poklicala Jožo. »Ti pojdeš danes v Klanjec na žegnanje,« mu je rekla. »Tu imaš dvajsetico. Spovej se in pojdi k obhajilu. Ta novec pa položi na oltar za dober namen. Glej, da ga ne izgubiš! In da ga ne zapraviš! Če ga ne daš na oltar, te ubije strela.« Pot v Klanjec je bila Jožu pogodi. Kaj je lepšega za takega dečka, kot pogledati nekoliko v svet! Posebno z materinim dovoljenjem. To ni bilo vsak dan. Vzel je novec in ga potisnil globoko v žep, da bi ga ne izgubil. Nato sta s Pepekom odšla na pot. Po beli, vijugasti cesti sta stopala v Klanjec in veselo požvižgavala predse. Že od daleč sta zaslišala glasove godbe in še bolj pospešila korake. Ko sta dospela, je že velika množica ljudstva šumela okoli cerkve. Kramarji so bili postavili stojnice s platnenimi strehami. Klobas, že- melj, lecta in raznih igrač — vsega je bilo na izbiro in pretek. Joža in Pepek sta to pisano bogastvo, ki se jima je ponujalo, kar požirala z očmi. Ob pogledu na tople klobase in slastno pecivo so se jima sline nabirale v ustih. Junaško sta jih požirala in hodila od stojni- ce do stojnice.  Ilibw« ložu je roka zašla v žep in otipala novec. Stisnil gaje v pest. Zdaj pa ■ d,11 |o je odpiral, kot da se hoče prepričati, če je dvajsetica še tu. Še je lul.i Siva je ležala na dlani, vsa mokra od potu. A saj ni šlo za to, če je še tu. Tako jo je tiščal, da bi je ne mogel ljubili. Pekla gaje. Rad bi si kupil kak slasten prigrizek. Zase in za IVpcka, zakaj oba sta bila lačna. Tešča sta odšla od doma. Če bi si I h i voščila klobase, bi nekaj zaleglo. Že dolgo jih nista jedla. Toda — ali imata dovolj denarja? Siopila sta k prvemu prodajalcu in vprašala za ceno. Klobasa je l>il.i draga, novec je bil premajhen. A zdelo se jima je, da sta še bolj Lil na. »Koliko imata?« ju je vprašal prodajalec. »I )vajsetico.« »/a to lahko dobita dve žemlji.« »Pepek, ali kupiva žemlji?« je vprašal Joža. »Nikar!« je rekel Pepek, ki se je spomnil besed Jožove matere. "Niiela bi naju ubila.« I 'udi Joža seje zamislil. Za trenutek so ga minile skomine po žem- l|,ili /abučali so cerkveni zvonovi in klicali ljudi v cerkev. Romarji so zapuščali stojnice, godba je prenehala igrati. Množica se je zgrnila Ko/i vrata in potegnila za seboj tudi Jožo in Pepeka. Spovedala sta se, a nista počakala obhajila. V cerkvi je bilo soparno m /adušno od toliko ljudi, da je jemalo sapo. »Pojdiva malo ven,« je Joža rekel Pepeku. I V-pek ni ugovarjal. Prerinila sta se iz cerkve. Na zraku sta začutila še hujšo lakoto kot prej. Noge soju same od se I k- zanesle do žemelj. Jožo je dvajsetica vedno huje pekla na dlani. Ni mogel več prestajati, iztegnil je roko z novcem, kije izginil v proda- |.il(Vvem žepu. Namesto dvajsetice sta imela v rokah dve veliki, rume- no zapečeni žemlji. I den, dva, tri — že sta ju pohrustala. Tedaj se je Pepek zopet spomnil besed Jožove matere. »(), Joža,« je rekel obupano, »kaj če naju zdaj ubije strela?«  »Kakšna strela!« je rekel Joža nejevoljno. »Zdaj se vrneva domov in nič ne bo.« In tako sta se brez obhajila napotila nazaj v Kumrovec. Medtem so se začeli na nebu nabirati hudourni oblaki. Sonce ni več sijalo, grozeč mrak je legel na pokrajino. Iz daljave je prihajalo zamolklo grmenje in naraščalo od trenutka do trenutka. Pepek se je vedno pogosteje oziral na mračno nebo, ki so ga parali bliski in strele. Ves je pobledel od strahu. »Joža,« je zastokal, »strela naju bo ubila!« Joža ni rekel nobene. Zaradi Pepkove plašnosti je tudi njega obha- jala rahla groza. Vendar bi tega ne hotel priznati. Priletele so prve deževne kaplje. Usula se je taka ploha, kot da bi kdo vlival vodo iz vedra. Joža in Pepek sta tekla do prvega košatega drevesa, da bi našla zavetje. Privila sta se tesno k deblu. Grmelo je in treskalo, udarjale so strele. Dečka sta se stisnila drug k drugemu. Trepetala sta nekaj od strahu, a nekaj od hladu, zakaj bila sta premočena do kože. Nevihta je kmalu ponehala. Nebo seje ujasnilo, posijalo je sonce. »Vidiš, da naju ni ubila strela,« je rekel Joža in stopil na blatno cesto. Pepek pa je molčal. Na pol mrtev od strahu seje komaj upal izpod drevesa.  Zapeljivo branje I <> m- je zgodilo tedaj, ko seje Joža učil za mehanika pri mojstru Kara- li v Sisku. /a Jožo je bila najljubša zabava branje. Že zmlada je rad bral. Ko |r Inl še doma, je jemal knjige s seboj na pašo. Temu užitku se ni odre- l.il ludi pozneje, ko je bil za vajenca v Sisku. Tem manj, ker je v mestu ii.i m-I več in zanimivejših knjig kot v Kumrovcu. Iztaknil jih je, kjer jih l< mogel najti. Včasih se je tako zatopil v branje, da ni videl ne slišal, kaj se godi okoli njega. Neredko je bral tudi ponoči, ko so drugi vajenci spali. 1'o/nni ob topli peči v delavnici, poleti pa na staji, kjer so prenočevali. \Y1sil1 gaje kaka knjiga tako zanimala, da bi bil z branjem najrajši nadaljeval v delavnici, a seje bal mojstra. Nekoč mu je prišla v roko posebno zanimiva knjiga. Bila je zgodba 0 Sherloku Holmesu. Tiste čase seje mladina navduševala za te vrste 1 h anje. Napeta povest o grdem zločincu, ki ga zaman lovijo policaji. Le pnvalnemu detektivu Sherloku Holmesu se posreči, da mu s svojo I >1.11 ostjo slednjič pride na sled . . . Joža je knjigo požrl v enem dušku od začetka do konca. Ni mu bilo žal noči in prikrajšanega spanja. Zjutraj je prišel v delavnico in povedal tovarišem, kako lepo knjigo |r bral. Pripovedoval jim je vsebino. Vsi prevzeti so ga prosili, naj jim I >eie /godbo, dokler ne pride mojster. .loža se ni dal dolgo prositi. Le delati medtem niso smeli prenehati. I >.1 bi jih mojster ne zalotil pri branju, so postavili za stražo najmlajše- i'.i va jenca. Ta naj bi pazil in jih opozoril, če bi prihajal mojster. »A glasno beri, da te bom slišal,« je rekel stražar.  Joža je potegnil knjigo iz žepa in začel brati. Vajenci so delali. Pazili so, da niso toliko ropotali, da bi ne slišali. A vendar toliko, da se je razlegalo iz delavnice. Če bi nastala prevelika tišina, bi mojster takoj uganil, da nekaj ni v redu. Branje je bilo tako zanimivo in napeto, da so vajenci bolj nastavlja- li ušesa kot gibali z rokami. Zdaj pa zdaj so čisto pozabili na delo. »Delajte!« je rekel Joža. »Ali pa ne bom več bral.« Zopet so se zganile roke. Delavnico so napolnili kovinski glasovi. Kladiva so udarjala, pile so hreščale. Stražar na vratih je napenjal oči in ušesa. Oči ven, a ušesa v delavnico. »Bolj glasno!« je vzkliknil. »Nič ne slišim.« Joža je bral glasneje. Zgodba je bila vedno bolj zanimiva in napeta. Tako zanimiva in napeta, da je stražar tudi oči obrnil v delavnico. Da bi mu ne ušla nobena beseda, se je vedno bolj odmikal od vrat. Zdelo se je, da ga bralec priteguje kot magnet žeblje. Tudi kladiva so utihnila. Vajenci so jih držali v mirujočih rokah, zijali in poslušali. Piljenje je bilo vedno tišje. Delavnica je polagoma utihnila. Slišati je bilo samo Jožo, kije z zanosom v glasu bral, bral... Tudi njega je bilo branje tako prevzelo, da je bil slep in gluh za svel okoli sebe. Mojstru Karasu ni bilo treba biti v delavnici, da je vedel, kako se tam dela. Njegovo ostro uho je lovilo glasove. Po udarcih kladiv in po hreščanju pil je čutil, kako je v delavnici. Ta dan se mu je koj zazdelo, da nekaj ni prav. Šel je, da vidi, kaj se dogaja. Na vratih ni bilo nikogar. Komaj je stopil na prag, je že vse razu- mel. Joža je bral, a drugi vajenci, ki so pozabili na delo, so ga kot za- maknjeni poslušali. Mojster je stopal tiho, po prstih, nenadoma seje znašel poleg Jože. Šele tedaj so ga vajenci opazili. Delavnica je nenadoma zahrumela bolj glasno kot kdaj prej. Kladiva so udarila, pile so zacvilile. Strugača je začela naglo strugati, a vrtalnik so tako naglo spustili v pogon, da je sveder počil, kot daje iz stekla.  Mojster Karaš je bil miren in dober človek. Zdaj pa seje strašno i.i/sidil. Bolj zaradi počenega svedra kot zaradi zaostalega dela. Da bi ohladil jezo, je udaril Jožo po licu. Imel gaje za glavnega krivca. loža je bil prepaden. Ni bil več otrok, zato ga je zaušnica hudo u/alila. Čutil seje ponižanega. Oblekel seje in vtaknil knjigo v žep. »Zbogom!« je rekel mojstru. »Tu me ne boste več videli.« Karasu je bilo v hipu žal zaradi zaušnice. Ne bi rad izgubil vajenca, k i c,a je čislal. ».loža, ostani!« mu je rekel. »Ne bodi neumen! Še mesec dni, pa bo konec učenja, ti pa odhajaš.« loža je bil prehudo užaljen, preveč je bil zadet njegov ponos, da bi ostal. Nobene ni rekel in odšel iz delavnice. Našel je delo v neki opekarni. Mojster Karaš gaje zaman klical, naj c vrne. Tedaj gaje zatožil oblastem. Ne bi mu smel uteči, ker je imel z iijiiii pogodbo. Jožo so zaprli. Tako seje znašel prvič v ječi, ker je bra- nil svoje človeško dostojanstvo. Mojster Karaš mu je poslal hrane v zapor. Imel gaje rajši kot druge v, .i|i'iice, cenil je njegov pošteni značaj. Morda mu je celo ugajalo, daje bil lako občutljiv za čast. 1'rosil je oblasti, da so ga izpustili iz zapora. Joža se je spravil z mojstrom in se zopet vrnil v njegovo delavnico. I i l'i,m<-.' lievk III 193  Vojaška suknja Začela se je prva svetovna vojna. Tedaj je bil Josip Broz že eno leto vojak. Ko je bil dovolj star, je moral tudi on obleči vojaško suknjo. Služil je pri nekem domobranskem polku. To ni bilo lahko zanj, kije ljubil svobodo in je težko prenašal žali- tve. V vojašnici je moral prestati nekatero ponižanje. In ni mu bilo dobro pri duši, ker je moral služiti vojake v Avstriji, kije zatirala svoje narode. Posebno težko mu je bilo med vojno. Avstrija je bila napadla malo Srbijo in preganjala vse, kar je bilo srbskega. Josip Broz, ki je imel čuteče srce, seje stežka krotil, da ni vzkipel od ogorčenja. Nekoč se ni mogel premagati. Bilo je v začetku vojne. Josipa Broza, ki je bil že napredoval za vodnika, je bil poslal polk po nekem opravku v Petrovaradin. Prenočeval je v hiši neke branjevke. Ženska je bila iz Novega Sada, po rodu Srbkinja. V njeni hiši seje mudilo tudi nekaj črnovojnikov iz Like. Vodil jih je narednik, kije bil že starejši človek. Branjevka jim je postregla s čajem. Beseda je dala besedo, razvil se je razgovor. Srbkinja ni mogla zamolčati, kar ji je bilo na srcu. Pripovedovala je, daje v petrovaradinski trdnjavi zaprtih mnogo Srbov, njenih roja- kov. Dolžili so jih vohunstva in izdaje. Zasliševali so jih dan za dnem, jih mučili in pretepali. Nekatere izmed njih so bili že postrelili. Branjevki je od žalosti in ogorčenja trepetal glas. Med pripovedo- vanjem soji solze pritekle na lica. Josip Broz jo je poslušal in sprva trdo molčal. Pripovedovanje mu je živo šlo do srca. Saj je že slišal o tem, da zapirajo in mučijo ljudi, ki  hi< esar niso zakrivili. Skoraj ni mogel verjeti. A po besedah preproste bi,ni|('vke mu je bilo kot na dlani. Njene solze so ga žgale v dušo. ■i I o je sramota!« je nenadoma ogorčeno vzkliknil. »Preganjati ki>|',a samo zaradi tega, ker je Srb . ..« Narednik ni bil teh misli. Nemiren seje presedal na klopi. »I I morili so našega prestolonaslednika,« je menil. »Ti, kijih zdaj mučijo, so ga prav tako malo umorili kot vi ali jaz,« 11 ickcJ Josip Broz. »Saj je človeka sram, da nosi to suknjo.« »Kaj si rekel?« je vprašal narednik in poblisnil z očmi. »To, kar ste slišali. Ne bom ponavljal.« »Ti si puntar,« je vzkliknil narednik. »Nisem puntar, socialist sem,« seje Josip Broz udaril po prsih. »To i m če hočete vedeti. Sem proti vojni. Še posebno proti taki vojni. Naš l».lk bo kmalu premeščen v Galicijo, pravijo. Niti enkrat ne bom ustre- lil K Rusom jo bom popihal. . .« Vodnika Broza je bilo ogorčenje nekoliko zaneslo. A ni mu bilo žal. N.i| vedo, kako misli. ( rnovojniki so mu pritrjevali s pogledi. Le narednik je zagorel kot .lama. Ukazal je vojakom, naj ga razorožijo in zvežejo. Hoteli ali ne, i movojniki so morali ubogati. losi p Broz se jim ni mogel upirati. Bilo jih je preveč proti enemu. < »dgnali so ga v trdnjavo. Tam so ga pahnili v vlažno, temno luknjo lnr/ okna. losip Broz je v temi kot slep tipal okoli sebe. Nič kot mokre stene in inli tlak pod nogami. »Pridi sem, pridi sem!« seje po nemško oglasilo iz kota. losip Broz je razumel. Ko je hodil za delom po nemških deželah, se |r .lokaj gladko naučil nemščine. Pritipal seje do nekoga, kije sedel na delt Spustil seje na slamo poleg njega. Začela sta pomenek. Josip Broz je povedal svoje ime. »I >clavec sem,« je pristavil. » laz tudi,« je rekel Nemec. »Nekaj sem zinil proti tej neumni vojni, pa .o me vtaknili v to luknjo. In ti?« losi ji Broz mu je povedal, zakaj so ga zaprli.  »Vidim, da sva istih misli,« seje Nemec zasmejal. »Istih,« je rekel Broz. »Koliko časa si že tu?« »Dva tedna. Še nihče me ni zaslišal. Včasih mislim, da so name pozabili.« A kazalo je, da ga niso popolnoma pozabili. Enkrat na dan so se odprla vrata, daje med stene planilo nekaj svetlobe. Stražarje prinesel Nemcu polovico redke juhe in kos kruha. Za Josipa Broza pa nič. Vrata so se zopet zaprla. Nemec je bil dobra duša. Z Brozom je vsak dan po bratovsko delil svoj obrok hrane. To je bilo za oba mnogo premalo. Če pojde tako dalje, je razmišljal Broz, bosta oba izhirala. Tudi mu nič ni dišalo, da bi cele tedne preče- pel v ječi. Zaslišijo naj ga in obsodijo, če je res kaj zakrivil. Ali pa ga naj izpustijo. Dotipal seje do vrat in nanje nabijal s pestmi. Prišel je stražar. »Mir!« je zarenčal. »Kaj pomeni ta ropot?« »Peljite me k poveljniku!« je zahteval Josip Broz. »K poveljniku!« Stražar mu ni nič odgovoril. Odšel je in ga ni bilo več nazaj. Bum, bum, bum! Novi udarci na vrata. »K poveljniku trdnjave! K poveljniku . . .« Četrti dan, ko ni nehal razgrajati, so ga res odpeljali k poveljniku. »Vodnik,« mu je rekel ta, »narednik vas obtožuje, da ste govorili proti vojni in hujskali vojake k uporu.« Josip Broz je vse tajil. Bili so trdi časi, priznanje bi ga lahko stalo glavo. »Narednik laže,« je rekel. »Ali pa je bil pijan in je napak slišal. Saj so še druge priče.« »Kdo?« » Branj evka.« Poveljnik je bil starejši človek, kije ljubil red in bi rad dognal resni- co. Kdo laže — vodnik ali narednik? Poklical je branjevko za pričo. »Ali ni ta vodnik, kije bil oni večer v vaši hiši, govoril proti vojni in hujskal vojake?« jo je vprašal. »Govorite resnico!«  —WMif»a Si h k i nj a je bila bistra ženska. Takoj je razumela, za kaj gre. Tudi je mi/ila Avstrijce, ki so zapirali, mučili in pobijali njene rojake. Hotela |i pomagati vojaku, ki seje tako goreče zavzel za nesrečnike. •'Nič takega ni govoril,« je dejala s trdnim glasom. »To in ono smo pivoi ili, a kaj takega ni rekel. Saj bi bila slišala, ker sem bila ves čas 111 . . .« Poveljnik je pogledal žensko, nato Broza in se za hip zamislil. »Pojdite!« je rekel. losip Broz je bil oproščen. S hvaležno mislijo na Srbkinjo je stopil i • 11»111 ja ve — v sonce in v svobodo.  Vojno ujetništvo Tito je postal vojni ujetnik. To je bilo leta 1915. Tedaj je bil njegov polk v Bukovini. Za veliko noč so začeli Rusi veliko ofenzivo in predrli avstrijsko črto. Med bojem je Josipa Broza s kopjem ranil neki Čerkez. Tako je bil zajet. Celih trinajst mesecev je ležal v bolnišnici, da se mu je zacelila rana. Medtem je prebolel tudi pljučnico in pegavec. Potem seje začelo njegovo romanje iz kraja v kraj, z dela na delo, iz taborišča v taborišče. To je bilo bedno, nemirno življenje. Pogosto mu je nudilo pomoč srčno dobro rusko ljudstvo. V ujetništvu seje naučil ruski in je mnogo bral. Spoznal je dela velikih ruskih pisateljev. Kjer je le nanesla prilika, je stopil v stik z ruskimi delavci. Ti so bili nezadovoljni s težkimi razmerami v Rusiji. Bili so proti vojni; revolu- cionarno razpoloženi so naskrivaj prebirali Leninove spise. Če je bilo treba, seje Josip Broz tudi neustrašno postavil za praviec soujetnikov. Ti so ga zato cenili in spoštovali. Ko je bil na Uralu, so ga izbrali za svojega predstavnika, ker so mu zaupali. Opazil je, da načelnik železniškega odseka krade pošiljke, ki so bile namenjene ujetnikom. Pritožil seje v imenu vseh. Uvedli so preiskavo in paketi niso več izginjali. S tem pa sije Josip Broz nakopal smrtno sovraštvo načelnika. Tat je iskal prilike, da se mu maščuje. Nekoč trije ujetniki niso šli na delo. Ostali so v baraki, da si zašijejo raztrgane gamaše. Josip Broz jih je vpisal v seznam, kot da so na delu, Saj so imeli vsak hip oditi. To je opazil njegov sovražnik, načelnik železniškega odseka. Ujet- nike je spodil na delo in Josipa Broza hudo ozmerjal. Komaj je odšel, so se prikazali trije kozaki in Tita odvedli v zapor. 

losip Broz še ni dobro prestopil praga temnice, ko so kozaki zgrabi- li /,i kuute in ga neusmiljeno pretepli. Prejel je trideset hudih udarcev, ki i ih ii i koli več ni pozabil. Kozaki so odšli, a Josip je z ranjenim hrbtom obležal na slami. K in.ilii nato so se vrata potiho odprla, vstopil je ječar, sivobradi Rus. »Avstrijec,« je zašepetal. »Avstrijec, pojdi z menoj!« IVIjal gaje v svoje stanovanje, kije bilo v jetniškem poslopju. Tam |r živci s svojimi tremi hčerami. Nalili so mu toplega čaja in se prijazno pogovarjali z njim. Dekleta so mu zaigrala na balalajko in mu zapela nekaj narodnih pesmi. losip Broz seje v družbi teh srčno dobrih ljudi odpočil in okrepčal. S i, iiček gaje nato odpeljal nazaj v celico. Dal mu je tudi odejo, saj bi bil sieer zmrznil v tistem mrazu. Iudi tega Tito nikoli ni pozabil. V (isti ječi je prečepel več dni. Nič ni vedel, kako se bo z njim kon- t alo Dobrega ni pričakoval. Nekega dne pa gaje presenetil vrišč in trušč na dvorišču. Dvignil je C.lavo in napeto prisluhnil. Kaj se godi? Iz daljave so prihajali klici: »Dol s carjem!« Mili so oboroženi delavci, ki so vdrli v ječo, da osvobodijo jetnike. I/vedel i so bili, da so v Petrogradu strmoglavili carja. V Rusiji se je /aeela revolucija. Josip Broz je bil rešen ječe. Vrnil seje v taborišče. Ujetniki so bili veselo razburjeni. Hrvatje so se vpraševali, kdaj bo strmoglavljen tudi avsii i jski cesar Karel. To se ni zgodilo. Tudi v Rusiji ni bilo tako, kot so delavci želeli. Nova vlada je hotela nadaljevati vojno. Nastopala je proti delavcem in kinelom, ki so bili proti prelivanju krvi. Tudi Josipa Broza so zopet /,i|>i h, ker seje družil z boljševiki. Izpustili so ga in ga premestili v bližino Perma. A tudi tu mu je |Mo/ila nevarnost. Iskali so ga, ker so na Uralu, kjer je bil prej, zaprli \eč delavcev, s katerimi je imel zveze. Pobegnil je v Petrograd. Tam se |e udeležil velikih demonstracij proti začasni vladi. Skrival seje nekaj  časa, hotel nato pobegniti na Poljsko, a so ga ujeli vojaki in ga poslali nazaj v Petrograd. Tu so ga zaprli v zloglasno Petropavlovsko trdnjav- sko ječo. Čez tri dni so ga odpeljali na vlak, da ga izženejo na Ural, kjer je imel mnogo prijateljev, a tudi mnogo sovražnikov. Josip Broz je vedel, da ga tam ne čaka nič dobrega. Razmislil je in se odločil za beg. Na neki postaji je prosil stražarja, ki gaje spremljal, naj mu dovoli, da si natoči tople vode za čaj. Na ruskih postajah na- mreč pričakajo popotnike veliki kotli z vrelo vodo ob vsakem prihodu vlaka. Stražarje ustregel njegovi prošnji. Josip Broz je stopil iz vlaka, a ni odšel h kotlom. Začel je bežati in kmalu izginil v množici. Naglo je skočil na neki drugi vlak, kije prav- kar vozil s postaje. Bilje v civilni obleki in je gladko govoril ruski. Nihče izmed sopol- nikov ni mogel sumiti, da je vojni ujetnik. Zaman so ga lovili in pre- iskovali vse vlake. Na neki postaji je stopil v voz kozak in začel preiskovati sopotnike, Slučaj je nanesel, daje najprej vprašal prav ubežnika: »Ali ni med vami neki pobegli avstrijski vojni ujetnik?« »Ne,« je odgovoril Broz kratko. Sprevodnik mu ni delal sitnosti. Pustil gaje na vlaku brez vozovni- ce. To za tiste čase ni bilo nič nenavadnega. Mnogo vojakov seje svo- bodno vračalo s fronte. Sopotniki pa so mu dajali hrane. Vlak je prišel že v Sibirijo in se ustavil v bližini Omska. Tedaj ga je nenadoma obstopila skupina oboroženih delavcev. »Kaj se dogaja?« jih je vprašal Josip Broz. »Od danes naprej je vsa oblast v rokah sovjetov,« so mu odgovorili, V Petrogradu je bila izbruhnila oktobrska revolucija. Oboroženi delavci so bili komunisti. Preiskovali so vlak in iskali pobeglih nasprot- nikov revolucije. Vsakega popotnika so izprašali, kdo je in od kod. Vprašali so tudi Josipa Broza. »Avstrijski vojni ujetnik sem,« jim je odgovoril. »Delavec kot vi.« »Lahko se vrnete v ujetniško taborišče,« so mu rekli. »Tam je že mnogo ujetnikov stopilo v rdečo internacionalno gardo . . .« Josip Broz je odšel v taborišče in se prijavil v rdečo gardo.  Nagrobni govor Itiln |c lelo 1921. Josip Broz je prišel za zaslužkom v Veliko Trojstvo. I o |e velika vas nedaleč od Bjelovara na Hrvaškem. Delal je kot stroj- nik v nekem mlinu. Vsi so ga čislali zaradi njegovih sposobnosti. In kot I" iv.od seje tudi tu udeleževal boja delavcev za svoje pravice. V začetku leta 1924 je umrl za jetiko neki Josip Valenta. Bil je ili 'UM iz bjelovarskega predmestja. Delal je v tovarni kmetijskih stro- i> v l am je tudi organiziral delavce. Pod njegovim vodstvom so bile v ii i\ ,n ni v pičlih dveh letih štiri stavke. I ovariši so mu hoteli prirediti tak pogreb, kot se spodobi za komu- ni ta Prvič se je zgodilo, da so v Bjelovaru položili na mrtvaški oder m ure, na katerem so bili rdeči trakovi s srpom in kladivom. Ta venec m nosili delavci pred pogrebnim sprevodom. Ko so krsto spustili v jamo, je pristopil Josip Broz. Bilje velik prija- fi l| pokojnika. Skupaj sta se bojevala proti izkoriščevalcem. Z ganljivi- mi loplimi besedami seje poslovil od tovariša. • Mi, (ovariši, pa se ti zaklinjamo,« je Josip Broz končal svoj govor, • ila ,e bomo do konca življenja bojevali za idejo, ki si ji bil tako t dan . .<( I ti K > je lepo. Ljudje so bili pretreseni. Govor pa ni ugajal duhovni- 1 ii ki |e pokopaval Valenta. Takoj je odšel na orožniško postajo. Prito-

  • il ,e |e, daje bil to komunistični pogreb in da zaradi tega ni mogel v

ledu izvršiti cerkvenih obredov. < »rožniki so začeli poizvedovati, kdo je bil govornik. Dolgo je traja- lo da so ga našli. Nekateri niso vedeli njegovega imena. Drugi so vi deli, a ga niso hoteli izdati. Izvedeli so le toliko, daje govornik po poklicu mlinar.  Obšli so vse mline v okolici Bjelovara. Prišli so tudi v Veliko Trt^j« stvo. Poklicali so vse delavce iz mlina in jih zasliševali. Nihče ni hot ničesar vedeti. Josipa Broza tedaj ni bilo v mlinu. Ko se je vrnil, Ki vprašali njega, kateri izmed delavcev so bili na pogrebu. »Jaz sem bil,« je odgovoril Josip Broz. Orožniki so mu nato pokazali nekega tovariša, ki so ga bili uklei\j|»" nega pripeljali s seboj iz Bjelovara. Josip gaje pozdravil in tako priznal, da se poznata. »Ali je ta govoril na grobu?« so orožniki vprašali uklenjenegu Ifl pokazali Josipa Broza. »Tako je,« je rekel Josip Broz. »Jaz sem govoril.« Ni čakal, da bi oni odgovoril na vprašanje. Skupaj uklenjena so ju odgnali v Bjelovar. Ne po cesti, temveč pil železniški progi celih deset kilometrov. Bjelovarski tovariš je bil vtl oslabljen, venomer se je spotikal in padal ter Josipa Broza vlekel /1 seboj. Bila sta vsa krvava, ko so dospeli v mesto, kjer soju vrgli v zapor, Imela sta srečo, da ju je zasliševal neki pristav, ki ni bil prijntey duhovnika ovaduha. Naučil ju je, kako naj govorita, da ne bosta obst)* jena. Čez osem dni so ju izpustili. Josip Broz se je vrnil v Veliko Trojstvo. A nagrobni govor ga jf poslej spremljal kot zlovešča senca. Bil je osumljen. Orožniki so mu vsak teden delali hišno preiskavo. Gospodarju mlina to ni bilo po volji, Rekel mu je, da naj opusti boj za pravice delavcev ali pa naj gre. In Josip Broz je šel. Ni mogel izdati svojih tovarišev. Rajši je zopet povezal svojo culo in odšel za kruhom po svetu. To ni bilo prvič niti zadnjič.  hi i (ižanska mamica K d k iii osem kilometrov od Kumrovca leži vasica Trebče. Peščica zna- i ilmli slovenskih hišic. Ena izmed njih je koča dobre »tete Javoršek«. K In ali so jo tudi »partizanska mamica«. Umrla je po vojni v visoki hImihsIi. V kočije ostal sam samcat njen mož Karel Kolar. Si,n i Kolar je prvič videl Tita pred kakimi dvajsetimi leti. Dotlej Min j<- o njem pripovedovala njegova žena »teta Javoršek«. losip Broz je prvič prišel v Trebče leta 1934. Bilje ves bled in izpit, lii |c pravkar prišel iz ječe. Teta je vedela, daje komunist, da ga pre- l<<ni|,i|o in gaje rada vzela pod streho. I e Kolar, njen mož, je bil ob prvem srečanju nekam molčeč in n<-zaupljiv. »Pravzaprav ne vem, kdo ste in za koga ste,« je Josip Broz začel I h i}'ovor. Kolar seje začudil. »Kako — za koga sem?« je vprašal. Pogovor je nanesel na njegovo prejšnje življenje. Staremu Slovencu ■i jr lazvezal jezik. Pripovedoval je o svojem delu v Nemčiji, o težkem I« >|ti /a boljši zaslužek ... Nekoč je celo stavkal.. . losip Broz seje nasmehnil. »če ste stavkali,« je rekel, »se bova razumela.« Nekoč je našel Kolarja samega. »Kako je, stric?« gaje vprašal. »Kadite?« »Kadim.« losip Broz je vzel iz žepa novec in mu ga dal. »Nate. Kupite si cigar!«  Postala sta prijatelja. Kolar in njegova žena sta vedela, da Josip Broz prihaja po važnih opravkih. Po kakšnih, jima ni bilo mar. To ni bila njuna zadeva. In nIH tudi vedela, da sije njuno hišo izbral zato, ker je policija še ni odkril«, Proti sosedom sta trdo molčala. Držala sta se naročila, da živi duši no smeta povedati, kdo prihaja pod njuno streho. Josip Broz je prihajal po nekajkrat na leto. S seboj je nosil prazni) aktovko. A vraga je bila prazna! Samo na videz. V skrivnem predalu Ji imel nekaj ponarejenih izkaznic. S časom je vse bolj poredko prihajal sam. Skupaj z njim ali kaki četrt ure pozneje so prihajali razni neznanci. Stopili so v kočo, se po« zdravili z gospodarjem in gospodinjo in se zaklenili v spalnico. Nekoč leta 1939 jih je prišlo kar devet. Nekateri so pripotovali / avtobusom iz Ra^jhenburga, drugi so prišli peš. Tetka jih je ljubeznivo sprejela in jim začela pripravljati kosilu, Neznanci pa so se zaklenili v sobo in zagrnili okna. »Kaj le počnejo?« seje vprašal Kolar. Mikalo gaje, da bi videl. Ko je žena za hip odšla, ni mogel prema- gati radovednosti. Počenil je in pokukal skozi ključavnico. Neznanci so sedeli okoli mize in na posteljah. Pred njimi so ležali neki papirji. . . Josip Broz je nekaj govoril, a drugi so ga pazljivo poslušali . . . Tedaj seje tetka vrnila in možje naglo vstal. Nato so neznanci poobedovali in odšli vsak svojo pot. »Kdo je bil z Brozom?« se je vpraševal Kolar. »Kdo so vsi ti lju« dje?« Ni si znal odgovoriti. Odgovoril sije šele po vojni. Kardelja je spoznal po sliki. Za Kidri- ča, Leskoška, Šušteršiča in druge je izvedel po pripovedovanju. V začetku leta 1941, ko je Josip Broz zopet odhajal, seje prisrčno poslovil. »Zdaj se ne bomo tako kmalu videli,« je rekel tetki. »A če se bomo zopet videli, bo vse dobro.« Videli so se zopet. In je bilo vse dobro.  I >vojčka iz Sandžaka Mil" |c leta 1942. Tovariš Tito je bil s svojimi partizani v Sandžaku. To |i pokrajina v Črni gori. Stanoval je v vasi Veljko, v gostoljubni hiši ili n/iiie Radakovič. Na vseh koncih Jugoslavije so že pokale partizanske puške. Narodi h m uprli okupatorju, kije bil pogazil in razkosal njihovo domovino. \ ihIiI |ih je tovariš Tito. I o |e vedela vsa vas. Le dvojčka, deček in deklica, ki sta živela s II ion i v isti hiši, tega nista vedela. Pravkar sta bila prišla na svet. Ker a.i pi vič zavekala prav v dneh, ko so se njuni rojaki bojevali za svobo- do .o 111 imenovali Slobodan in Slobodanka. Iticala sta, pila mleko in spala. Bržkone sta tudi več kričala in joka- li! kot bi bilo želeti. Tovariša Tita sta motila pri delu. A on jima tega ni ■•iimeiil. Lahko bi se bil preselil v kako drugo hišo, a je to odklonil. II to in dvojčka niso dolgo živeli pod isto streho. Neke noči so se nenadoma razlegli streli. Napadli so jih italijanski In.i str Cctniki so jih bili po temi izdajalsko pripeljali v vas, prav v lilmno hiše. Vse je bilo v hipu na nogah. Peščica partizanov, kije bila s Titom, |i ,')\i abila za puške. Bilje resen trenutek. A Tito še tedaj ni pozabil na dvojka. >• < Klnesite otroka na varen kraj,« je rekel, ko je odhajal. I'.u lizani so se med bojem umaknili v gozd. Z njim so odšli tudi vsi III u 11 e, ki so mogli nositi orožje. Vašeani so dvojčka v naglici odnesli iz hiše. Hoteli so rešiti tudi ii|imo mater, kije še ležala. A bilo je prepozno. Fašisti so bili že obkoli-  li hišo. Iz jeze, ker niso našli partizanov, so podtaknili ogenj v strehtli i Mati, ki je ostala v hiši, je zgorela. \ Tako sta Slobodan in Slobodanka ostala brez matere. Nikoli Ji ] nista poznala. Ostala sta jima le oče in stara teta, kije zanju skrbela in j ju vzgojila. Tudi tovariša Tita nista več videla. S svojimi partizani je bili odšel dalje, da izvojuje svobodo ... J Pretekla so leta. Vojne je bilo konec. Okupatorjev ni bilo več, donio* | vina je svobodna zadihala. Medtem seje mnogokaj zgodilo, a Tito vel : čas ni pozabil dvojčkov. Še med bojem se je večkrat spomnil obeh malčkov iz Sandžaka. Po osvobojenju je večkrat vpraševal, kako je % njima. Tudi Slobodan in Slobodanka sta pogosto mislila nanj, ko sta neko- liko odrasla. Seveda se ga nista spominjala. Kako neki — saj sta biltt premajhna! Od očeta in tete sta izvedela, daje Tito živel z njima pod isto streho. Tudi rojaki so jima to pripovedovali. Začela sta hoditi v šolo in se naučila pisati in brati. Tedaj sta Tilu pisala pismo. Spomnila sta ga nase, ker sta mislila, da ju je že pozabil, Tovariš Tito se je od srca razveselil tega pisma. Takoj jima je odgo* voril. Povabil ju je, naj ga obiščeta. Slobodanke ni našlo Titovo vabilo. Bila je na obisku pri svojih rojakih. A prišel je Slobodan. Ne sam. Z njim je bil oče. Saj bi se sicer izgubil v Beogradu. Pozdravil je Tita tudi v sestrinem imenu. Potem je sedel s Titom /it mizo in se z njim pogovarjal kot s starim tovarišem. Spočetka je bil v zadregi, a se mu je kmalu razvezal jezik. Saj se mu je Tito tako prijazno smehljal, da gaje koj minila vsaka plahost. Povedal je, da on in njegovi ne živijo več v Sandžaku. Preselili so se v neko vas v Banatu. Tam je dobil oče kot partizan kos zemlje. Pritrdil je na vprašanje, če sta on in Slobodanka dobra dijaka. Povedal je tudi, da sta s sestro ponosna na to, da sta takoj, ko sta prišla na svet, videla Tita. Tovariš Tito se je dolgo razgovarjal z njim. Pripovedoval mu je, kako je bilo tisto noč, ko je moral naglo zapustiti njihovo hišo. Sporni«  hjiil sr |c vseh podrobnosti. In v kakšnih težkih bojih je vodil partizane, k i > n* zapuščal njegovo rojstno vas v Sandžaku. »Pridno se uči, da boš kdaj v veselje domovini!« mu je rekel ob l<n csil. Slobodan mu je obljubil, da se bo pridno učil. I očila sta se kofstara prijatelja.  Tiralica Bilo je leta 1942. Mesec maj je prišel v deželo. Po zagrebških ulicah se je zibalo deset s senom visoko naloženih voz. Bili so iz Kumrovea, Kmetje so nekam plašno in z nezaupanjem gledali ustaše in Nemce, ki so krožili po ulicah. Pepek, Titov mladostni tovariš, ki mu je bilo že petdeset let, bi bil najrajši ostal doma v svoji zagorski vasi. Toda seno je bilo treba prodati, potreboval je denarja. Kupčija ni šla gladko od rok. Bilo je že pozno popoldne, ko so bili slednjič vozovi prazni. Vaščani so lačni in žejni namerili svoje korake proti krčmi, v katero so po navadi zahajali. Morali so si privezati duše, preden zopet krenejo na dolgo pot. Pred krčmo jim je zastala noga. Oči so jim obvisele na plakatu, ki je bil nalepljen na vratih. Tiralica, kije obljubljala visoko nagrado . . . »Sto tisoč zlatih mark nagrade dobi, kdor privede komunističnega voditelja Tita živega ali mrtvega.« Zraven je bila Titova podoba. Pepek je čutil vročino po telesu. Pomel sije oči. Ali prav vidi? Da. to je on. Njegov mladostni tovariš. Stopili so v krčmo in naročili vina. Nalili so in dvignili kozarce, Pijača jim ni teknila. Molčali so in premišljevali. »Franjo,« seje Pepek obrnil na soseda. »Ali si videl?« »Videl,« je odgovoril sosed. »Kaj bi ne videl?« »Ali ni to naš Jožek Broz?« »Je. Kaj bi ne bil! Saj ga vsi poznamo. Toda, kaj je to — Tito? Dobro, podoba je prava, to drži, a — Tito?«  Na to vprašanje si niso znali odgovoriti. Naglo so izpili vino in zapustili Zagreb. Vozovi so prazni ropotali pioti Kumroveu. Bila je že pozna noč, ko so se vrnili domov, a vas še ni spala. Novi- i .1 ki sojo prinesli iz Zagreba, za domačine ni bila več novica. Izvedeli M> |o bili že pred njimi. Okoli poldneva so bila priletela sovražnikova letala in spustila na tisoče papirčkov. Kot metulji so frfotali po zraku in počasi legali na tla. In na vsakem papirčku je bila Titova podoba in i>bl|uba nagrade. Vaščani so govorili samo o tem. Ni jim bilo do spanja. Tudi Pepek, četudi je bil utrujen od dolge poti, tisto noč dolgo ni mogel zatisniti očesa. Spominjal seje Jožeka, zvestega tovariša iz otroških let. Skupaj sta upala hlače v isti učilnici, skupaj sta pasla ob Sotli, kurila ognje, pekla koiuzo in krompir. Skupaj sta šla na romanje in ju je med potjo ujela nevihta. Skupaj sta skušala odvaditi požrešnega mačka, da bi ne moril kuncev. Skupaj sta se »vojskovala« s slovenskimi pastirji onkraj Sot- le . . Veliko vode je že preteklo od takrat. Jožek je zgodaj odšel po svetu. IV peku se ni niti sanjalo, kaj vse je doživel in kod je hodil. Zdaj je voditelj partizanov. On, Pepek, pa je ostal v Kumroveu, kjer obdeluje svojo zemljo. Ali mar Nemci mislijo, da se Jožek Broz skriva kje v Zagorju? Mor- da eclo v Kumroveu. A če bi se tudi skrival, bi nihče ne odprl ust. Izda- |.ik u Nemci jamčijo svobodo in življenje. Tako stoji na letaku. A kakš- na je ta svoboda in kakšno je to življenje? Do sita so ga spoznali. Za piavo svobodo in za človeka vredno življenje se bojuje Jožek, kjerkoli |r Slo tisoč zlatih mark — bajna vsota. A če bi bila dvakrat večja, rad bi |>,a poznal, ki bi seje polakomnil. . . »Takega podleža ni rodila nobena jugoslovanska mati,« je dejal IN pek pri sebi. S to mislijo je pomirjen zaspal. . . Izkazalo seje, da ga res ni rodila. Tita nihče ni izdal. II 1'i.uiit Bevk III 209  Volčjak Foksi Bilo je v začetku leta 1944. Tito je prebival s pisateljem Vladimirom Nazorjem v nekem mlinu ob Rami. Takrat je imel volčjaka Foksija. Pes je bil zvesta žival, s srcem navezan na svojega gospodarja. Tudi Tito je imel rad psa. Bila sla skoraj nerazdružljiva. Foksi ga je spremljal skoraj na vsak korak, ka- mor seje ganil. Nekoč je Tito odjezdil z doma. Volčjak je skakal okoli njega in se veselil izleta. A to pot ga Tito ni hotel vzeti s seboj. Pes je bil zaradi tega potrt, zavlekel se je v kot in legel. Vladimir Nazor gaje le težko pripravil do tega, daje šel z njim na sprehod. Obhodila sta vse mline ob strugi, breg in ravnino in se skozi vasico vračala domov. Na poti sta nenadoma srečala kozlička, ki seje bil izgubil. Ko gaje Foksi zagledal, se je veselo zdrznil. Zdelo se je, da se mu je po dolgi otožnosti zahotelo igre. Približal se je rogatcu z dobrim namenom, toda kozlič se gaje prestrašil. Zameketalje, tekel pred njim, nastavljal rožičke in se mu upiral. Volčjak pa, kakor da se spočetka temu čudi. A nato se je v njem prebudila volčja nrav. Napadel je kozlička. Pisatelj Nazor je vpil nanj, a ga ni poslušal. Niti za udarce njegove palice se ni zmenil. Žival bi bil raztrgal, če bi ne bila priskočila dva partizana in jo rešila. Še tako je bila ranjena. Pritekla je neka ženska in odnesla kozlička. »Glej ga, hajduka!« so rekli partizani. »Kdo bi bil od njega kaj takega pričakoval!«  A Foksi nič — kakor daje s tem dal duška svoji žalosti. Čakal je na '••podarja in spal spanje pravičnika. A ko seje Tito vrnil, se ni upal pred njega. Čutil je krivdo. lilo je vprašal po ženski, ki je odnesla kozlička. Ukazal je, naj jo ik brejo. Prišla je vsa prestrašena. »Kakšno škodo ti je naredil pes?« jo je vprašal Tito. "Nobene,« je odgovorila. •>Ne boj se nas, četudi je tvoj mož pri četnikih. Govori!« •'Nobene škode ni naredil. Meso bomo pojedli, iz kože bomo pa že i| naredili.« ••Kaj?« • Kako vrečico. Za spravljanje hrane — kadar jo bomo kaj imeli.« 11lo je ukazal, naj ji dajo nekaj hrane. Prinesli so riža, sladkorja in ,h •»Vzemi in pojdi, tovarišica,« je rekel Tito. »In ne huduj se na raz- 'liuka Foksija.« /ena je odšla s pogledom uprtim v dar. Ni mogla verjeti svojim iin. Ko je volčjak slišal svoje ime iz gospodarjevih ust, je vstal iz kota in "( il k Titu. Dvignil se mu je na prsi, kakor da bi ga hotel objeti.  Ranjenci Od Vučeva se je proti Sutjeski vijugala kolona ranjencev. Vodil jo je kurir Cikale, deček, ki mu je bilo komaj šestnajst let. Obraz mu je bil bled in upal, od izmučenosti je komaj še stal na nogah. Kolona je dospela na goličavo pod Magličem. »Štab brigade je odredil, da se namestite tu, dokler ne dobite nove- ga ukaza,« je rekel Cikale komisarju bolnišnice. Na robu gozda je stalo šest na pol razpadlih kladar. »V tiste kolibe?« je vprašal komisar. Deček je prikimal. »Zdravo, tovariši!« je pozdravil ranjence, ko je odhajal. »Zdravo! Na svidenje!« Ranjenci so odhajali proti kolibam. Skrivali so se pred sovražniko- vimi letali, ki so krožila nad gozdom. V nizkih, na pol razdejanih kolibah je bilo temno. Ranjenci so ostali zunaj. Šele ko seje zmračilo, so jih debele kaplje dežja prisilile, da so stopili pod streho. Trepetajoči od mraza so se stiskali drug k drugemu. Streha je bila vsa preperela, z velikimi luknjami. Veter, kije zvijal vrhove dreves, je skoznje nosil dež. Bolničarke so razpenjale po strehah šotorska platna, da so ranjence zavarovale pred mokroto. Z bližnje gozdne steze so prišli glasovi, ki jih je trgalo zavijanje vetra. »Halo, zveza!« je bilo slišati. »Halo, zveza!« Po blatni poti je v dežju in vetru šla proti Sutjeski neka partizanska enota. V temi je bila nevidna, še korakov ni bilo slišati. Le kadar se je poblisknilo, se je za trenutek prikazala dolga kolona. 

V Sutjeski so zamolklo pokale bombe in granate. Nebo je zdaj pa /da) spreletelo grmenje. Pred neko kolibo je gorel ogenj. Dežje lil v k ni liček, v katerem seje kuhala borna večerja. Izpod šotorskega platna •.h kukale glave kuharjev. Ranjenci so skozi orošena stekla in skozi vrata opazovali mrzli irM-nski dež, ki niti za trenutek ni prenehal. Nenadoma seje na goliča- m prikazala manjša skupina partizanov. Bilje Vrhovni štab. Ranjen- i <111 so srca burneje zatripala, ko so v svitu bliskov zagledali tovariša I Ha Kolona seje ustavila pred kolibami. » Tovariši, ali je tu kdo od starešin?« je vprašal nekdo iz kolone. »Je.« »Pokličite ga!« Neki bolničarje skočil v kolibo in poklical pomočnika komisarja. Prišel je mlad partizan in težko šepaje stopil h koloni Vrhovnega slaba. Ko je zagledal maršala Tita, so se mu zasvetile oči. »Tovariš, te kolibe morate izprazniti,« je rekel isti kot prej. »Tu se bo nastanil Vrhovni štab.« Nastal je kratek molk. »Kdo je v teh kolibah?« je vprašal Tito. »Bolnišnica Druge proletarske, tovariš vrhovni komandant,« je odgovoril namestnik komisarja in se trudil, da bi stal v pozoru. »Ranjenci?« »Da, tovariš vrhovni komandant.« »Dalje!« je rekel Tito. »Tu ne moremo ostati. Tu so ranjenci.« Kolona je krenila dalje. I/, vseh kolib so prišli ranjenci, ki so slišali, daje tu tovariš Tito. »Kako je, tovariši?« jih je vprašal Tito mimogrede. »Dobro, tovariš vrhovni komandant,« so mu odgovorili kot v en r!is Še dolgo so gledali za kolono, ki seje v temi, med vetrom in dežjem i/j',ubijala skozi gosto drevje. Tisti hip niso čutili niti vetra, niti dežja, mli ran, ki so jih pekle in žgale.  »Tovariši, tega nikoli ne bom pozabil,« je tiho rekel nekdo. Drugi so molčali. Niso imeli besed, da bi izrazili, kar so čutili. V bližini je udarila strela. Grmenje je pretreslo nebo, še gosteje je začelo deževati. Ranjenci so se počasi vračali v kolibe. Razmišljali so, kje bo v takem vetru in dežju tovariš Tito končno našel streho.  ()genjček Kilo je po peti ofenzivi. Četrta črnogorska brigada se je umikala čez Miljevino. Sovražnikova letala so venomer zasledovala kolono. Ob- ••tieljevala sojo, da seje morala vsak hip skriti. To je oteževalo premik. Vrhovni štab je razglasil, daje prepovedano kuriti ognje. To je bilo i.i/umljivo. Podnevi bi jih sovražnikom izdajal dim, a ponoči svetloba. Vendar je bilo partizanom zelo težko brez ognja. Bili so premrli in lačni. A kako naj bi se brez ognja ogreli in si pripravili hrano? To še ni bilo vse. V brigadi je bilo tudi precej bolnih za tifusom. Le t največjo težavo so se vlekli dalje. V zraku sovražnik, na zemlji pa lakota in tifus. Bolni in lačni, izmučeni in bosi — bilo je v resnici težko. A morali so biti močni in vztrajati. Velika večina borcev je spošto- vala prepoved. Zavedala seje, da bi si sicer le poslabšala položaj. Saj to m moglo večno trajati. A med njimi so bili tudi taki, ki niso mogli vzdržati. Na skrivaj so /akurili ogenjčke in si kuhali večerjo. Tito je vedel, daje borcem hudo. Toda prepovedi ni mogel prekli- i ati. Sovražnik je na vsak korak spremljal brigado, da bi jo uničil. A vedel je tudi, da se ta ali oni borec bržkone ne bo pokoril ukazu. Zato je nekoč vstal in obšel taborišče. Našel je partizana, kije pravkar zanetil kupček dračja in vejevja. Iz klobčičev dima so se že porajali svetli plamenčki in sipali medlo svet- li ibo. lilo seje ustavil pred njim. »Ali veš,« gaje mirno vprašal, »da ne smeš kuriti ognja?« »Vem,« je odgovoril borec, ki ni dvignil pogleda. »A kuril bom, pa i e pride sam tovariš Tito.«  Tito je trenutek pomolčal. »In — če je ta že tu?« je nato vprašal. Tedaj je partizan odtrgal oči od ognja, pred katerim je čepel. I'o gled se mu je uprl v vrhovnega komandanta. Planil je na noge, potep tal ogenj in obstal v pozoru. Tito ni rekel nobene. Odzdravil je in šel dalje. 

Tito ranjen Itilo je med peto ofenzivo. Tito je bil z Vrhovnim štabom na meji Črne C,i ne in Bosne. To je bil najhujši napad Nemcev, z velikimi silami in m.11modernejšim orožjem. Hoteli so uničiti partizane. Pritiskali so n.mje od vseh strani in jih stisnili v klešče. Da bi se rešili, so zakopali vse težko orožje, ki ga niso mogli vzeti s '.choj. Borce je mučila huda lakota. Nemška letala so jih neprestano napadala., Vrhovni štab seje umaknil iz Sutjeske in se utaboril v nekem gos- u ni gozdu. Nemške havbice so obstreljevale gozd. Vrhovni štab ni bil še nikoli v lako težkem položaju. Pomoči ni bilo od nikoder, četudi so zanjo pio.sili. Ni je poslala niti Sovjetska zveza niti zahodni zavezniki. Edina le aiev je bil nagel premik. Ob šestih zvečer je Tito zapovedal odhod. Kolona je bila v desetih imnulah nared. Spustili so se v dolino, do Sutjeske, od ondod so krenili pioli Tjentištu. / Vrhovnim štabom sta bili dve brigadi. Šesta bosenska in Majevi- .1'. a Obe sta bili v zadnjih bojih hudo razredčeni. V Majeviški je ostala le eetrtina borcev. Sami mladi fantje, a vsi izčrpani in lačni. Konjski okostnjaki, ki so ležali ob stezi, so bili oglodani do zadnje- ga koščka mesa. Komaj so prišli iz Sutjeske, ko sta se onstran zasvetila dva plamen- < k.i. Tik za njima sta udarili dve granati. Koj nato so se posvetili štirje plamenčki, priletele so štiri granate. Te so bile že bliže kot prve. Na- slednje granate so dosegle kolono, pred katero je hodil tovariš Tito.  Potem so topovi utihnili. Bilo se je znočilo, z nočjo pa je začeli) deževati. Partizani so hodili skozi gozd, čim tise je bilo mogoče. Nlwi spregovorili glasne besede, ker so bili Nemci blizu. Ognjev niso smeli zakuriti ne prižgati cigaret. Zdaj pa zdaj so stoje počivali. Borci so hlll tako izmučeni, da se je kolona kar naprej trgala in je del partizanov zaostal. »Zveza!« je šlo šepetaje od moža do moža. »Počakajte na zvezo!« Kolona seje ustavila in čakala. »Ali je zveza?« »Je. Dalje!« In kolona je šla dalje, kakor da tiplje v noč. V dežju in temi je bilo težko najti pot. Nastalo je jutro, vstalo je sonce. Tovariš Tito je z Vrhovnim štabom pravkar stopal čez veliko jaso, ki je bila vsa razpokana od letalskih bomb in od granat. Tedaj so priletela nemška letala in vrgla nekaj bomb na žive cilje pod seboj. Na jasi ni bilo nobenega zaklonišča. Vsak je legel na tla, k jer gaje našel napad. Letala so krožila zelo nizko. Tako pri tleh, da bi bil lahko razločil obraze pilotov. Ko so priletele prve bombe, seje Tito stisnil za deblo debele bukve, ki jo je bil podrl vihar. Legel je po dolgem ob prepere- lem panju. Neka bomba je žvižgala proti mestu, kjer je ležal Tito. Tedaj je njegov pes Luks naglo kot blisk skočil na njegovo glavo. Zakril jo je k telesom. Bomba je udarila kak meter više. »Dobro meje zadel,« je pomislil Tito. »Končano je .. .« Zagrnila ga je tema. Za hip je mislil, da je mrtev. Eksplozija ga je bila vrgla v zrak. Z njim vse, ki so bili v njegovi bližini. Ko se je dim razkadil, je ležalo na tleh več negibnih teles. Med njimi tudi truplo osebnega spremljevalca tovariša Tita. Luks je bil razmesarjen. Tito, ki mu je pes rešil življenje, je bil ranjen v roko. »Sredi tega opustošenja,« je pozneje pripovedoval tovariš Tito, »se mi je pogled ustavil na polomljenem drevesu. Na njem je žalostno  i ivkala drobna ptička. Drobec granate ji je bil odtrgal eno nožico in ji i, m 111 perutnico. Ta prizor se mi je globoko vtisnil v spomin . . .« Sli so dalje. Tito je ranjeno roko nosil v ruti, ki jo je imel privezano ..koli vratu. V daljavi so odmevali poki bomb, regljale so strojnice. Prva prole- i.nska brigada je prebijala nemški obroč.  Napad na Drvar Bližalo seje poletje leta 1944. Vrhovno poveljstvo z maršalom Titom je bilo v Drvarju v zahodni Bosni. Tu se dviga nad mestom skalnata pečina. V nji je prostorna votlina. Do nje, kakih dvajset metrov v viši- no, je dokaj strm dohod. Skozi votlino je v deževni dobi tekel potoček. V tistem letnem času je bil docela presahnil. Ostalo je le jezerce, kije segalo skoraj do vhoda. Tisto votlino, kije bila kot naravna trdnjava, sije Vrhovno povelj- stvo udobno uredilo za bivanje. Tovariš Tito je stanoval v leseni hišici tik ob vhodu. Od ondod je s svojimi sodelavci vodil boje proti Nem- cem, ki so bili zasedli našo domovino. Nemcem je takrat že na vseh bojiščih slaba predla. Povsod so doži- vljali hude poraze. V Rusiji so se naglo umikali pred zmagovitimi sovjetskimi četami. Angleži in Amerikanci so jih v Italiji potisnili tik do Rima. Na vseh koncih jim je primanjkovalo čet. Niso sijih upali umak- niti iz Jugoslavije, da bi jih poslali drugam. Naši partizani so jim zada- jali vedno hujše udarce. To jih je jezilo. Sklenili so uničiti partizane. Najprej so hoteli napasti Vrhovno poveljstvo in ubiti maršala Tita. Naš voditelj jim je bil najhujši trn v peti. Za dan napada so izbrali 25. maj, rojstni dan maršala Tita. Že nekaj dni pred tem so krožila nad Drvarjem nemška izvidniška letala. Opazovala so in delala posnetke. Potem je bilo vse mirno in tiho. Tiši- na pred viharjem. Nemci so pripravljali presenečenje. Tisto jutro, ko se je začel napad, se je Tito prvi zbudil. Vedno je zgodaj vstajal, kar dela še danes, a tisti dan gaje še posebno rano vrglo na noge. Za svoj rojstni dan je hotel pripraviti majhno slovesnost.  Stopil je pred votlino, da bi se naužil svežega zraka. Tedaj je zagledal dve nemški letali. Letali sta zdaj sem, zdaj tja in neprestano krožili. To je bilo nenavadno. Tako zgodaj nemška letala še nikoli niso priletela. Saj je bila še skoraj tema. Vsa krajina je bila zavita v mrak. Od vzhoda se je danilo. Tito je zaslutil, da se pripravlja nekaj posebnega. Kmalu nato je priletelo več letal, ki so strahovito bombardirala Drvar in okolico. Tito in njegovi tovariši so pomislili, da bi Nemci lahko streljali tudi v votlino. Iskali so kritja, da bi se zavarovali pred izstrelki. Zunaj so s strahovitimi poki treskale bombe. Ko so bombniki odleteli, so se prikazala letala s padalci. Ti so se drug za drugim spuščali na zemljo. Nazadnje so priletela še letala, ki so vlekla za seboj jadralna letala. Z njimi so prišle nove nemške čete s strojnicami, z minometi in s strelivom. Spustile so se v Drvar. V mestu ni bilo večjih partizanskih enot. Varovale so ga le majhne čete. Te so junaško sprejele boj z močnim, do zob oboroženim sovraž- nikom. Vedeli so, da gre za življenje tovariša Tita. Na pozive Nemcev, naj se vdajo, so odgovorili s streljanjem. A bilo jih je premalo, da bi se mogli uspešno upirati. Nemci so zlomili njihov odpor. Iz votline so kot z balkona vse videli, kaj se godi spodaj, kako se Nemci premikajo in zavzemajo posamezne hiše v Drvarju. Vse so videli, a niso mogli pomagati. Le brigado, kije bila na precej oddalje- nih položajih, so poklicali na pomoč. Ko je bil odpor v mestu do konca udušen, seje kakih deset Nemcev obrnilo proti votlini. Streljali so na vhod, da bi nihče ne mogel iz nje. Za Tita in njegove sodelavce je nastopila resna nevarnost. Neki kurir Vrhovnega poveljstva seje prikazal le za trenutek, da bi videl, kako se gibljejo napadalci. Zadet v glavo je padel k Titovim nogam. Sovražniki so se vedno bolj približevali votlini. Zdelo se je, da je Vrhovno poveljstvo brez pomoči izgubljeno. In z njim tudi tovariš Tito.  A obkoljenci so našli rešitev. Votlina je imela še en izhod, na kate- rega nihče ni pomislil. Iz nje je peljala na vrh ozka odprtina, podobna dimniku. Skoznjo je v dežju padala voda. Tedaj pa je bila suha. Skozi tisto votlino so splezali nekateri tovariši. Polegli so in od ondod streljali na Nemce, da se niso upali preveč približati pečini. Tito je z nekaterimi tovariši še ostal v jami. Medtem seje brigada, ki sojo bili poklicali na pomoč, že v teku bližala bojišču. Trenutki polni tesnobe. Nemci so s strojnicami sipali ogenj na vhod v jamo, a kritje je bilo zelo slabo. Tito je ležal za nizkim, samo dve pedi visokim zaklonom. Ni se mogel ves skriti. Poleg tega gaje izdajal pes Tiger. Zvesta žival ni razumela, kaj se godi, in se je ves čas premikala. Morda je mislila, da se gospodar igra z njo skrivalnice. Nemci so jo dobro videli in streljali vanjo. Tito je vzel revolver, da bi psa ustrelil. A ko mu je pogledal v zveste oči, ki so ga vprašujoče zrle, mu srce ni dalo, da bi sprožil. Vtaknil je revolver zopet v tok in si poiskal drugo mrtvo točko. A to skrivališče je bilo še slabše od prejšnjega. Kritje je bilo komaj tolikšno, da mu je varovalo polovico života. Polovica pa se ga je nastavljalo gostim jeklenkam. Pes še vedno ni miroval. »Tiger, mirno!« mu je prigovarjal. »Lezi!« Toda Tiger ga ni poslušal. Odpiral je gobec in se mu vzpenjal na ramo. Tito je zopet vzel revolver in odprl zaklopko. Pomeril je na psa. A žival ga je tudi to pot gledala s tako vdanostjo in ljubeznijo, da mu je zopet omahnila roka ... Slednjič sta tudi Tito in Kardelj splezala iz votline. Bila je enajsta ura dopoldne. Žeje bila tu partizanska brigada, kije prihitela na pomoč. Obkolila je nemške napadalce. Začelo seje divje streljanje. Utihnilo je šele, ko je bil sovražnik premagan. Nemški načrt je spodletel. Tito je bil rešen.  Srečanje z učiteljem Odrasli se čez leta radi zopet srečamo s svojimi nekdanjimi učitelji, ki so nam v mladosti vbijali učenost v glavo. A tudi učitelji so veseli sreča- nja s svojimi nekdanjimi učenci. Posebno, če so ti postali znameniti možje. Tako je bilo tudi s Titom in z njegovim učiteljem Stjepanom Vim- puškom. Drug drugega sta se spominjala. A od tedaj, ko je Joža zapustil šolske klopi, pa do novega srečanja, je preteklo mnogo vode in se je marsikaj zgodilo. Joža je bil odšel po svetu, učitelj pa tudi ni za vedno ostal v Kumrovcu, da bi izvedel, kod hodi in kaj dela njegov nekdanji učenec. Nekoč pred vojno, ko je Tita iskala policija, je videl njegovo sliko v listih. Med osvobodilnim bojem je veliko slišal o Titu, kije vodil naše narode v boju za svobodo. A kdo bi mu zagotovil, da je ta tisti, ki je hodil k njemu v šolo? No, nazadnje je z gotovostjo izvedel, da je bil Tito res njegov uče- nec. Kdaj je že to bilo, a učitelj se ga je še vedno spominjal kot zelo bistrega dečka. Sicer pa so bili tudi njegovi sovrstniki zelo nadarjeni. Če bi ne bilo tako, bi ne bil mogel zdržati v Kumrovcu celih osem let. Saj je moral sam poučevati nad dvesto otrok. Bilo mu je v veliko veselje, daje bil učitelj tako znamenitega člove- ka. Še posebno gaje veselilo, ko je izvedel, da se ga tudi Tito spominja. Ničesar si ni bolj srčno želel, kot da bi se z njim sestal. A ni se mogel odločiti, da bi se odpeljal v Beograd. Bal seje, da bi Tita ne motil pri njegovi veliki zaposlenosti.  Sestanek s Titom so mu omogočili v Zagrebu, kjer živi že petnajst let kot upokojenec. Izvolili so ga za delegata za četrti kongres Ljudske fronte, kije bil v Beogradu. Našla sta se med daljšim odmorom na kongresu. Sedela sla za mizico ob črni kavi in se pomenkovala kot stara znanca. Od tedaj, ko sta se zadnjič videla, je preteklo že skoraj pol stoletja. A ob spominih, ki sta jih obujala, sta se zopet pomladila. »Spominjam se,« je rekel Tito, »kako ste me po končani šoli vpra- šali, kaj želim postati. Rekel sem vam, da bi bil rad krojač. Vi pa ste mi svetovali, da naj se grem učit za mehanika. Te besede sem si dobro zapomnil in so vplivale name.« »Stanoval sem v vaši hiši, pri vašem stricu Mihajlu,« je rekel učitelj. »Da. Imeli ste tudi otroke. Kaj je z njimi?« »Sinje inženir. Hči je vdova. Nemci soji ubili moža po eksploziji na zagrebški pošti.« »Spominjam se vaše sestre Štefice. Bila je visoke postave. Vi pa sle nosili brčice.« »Kako se po toliko letih vsega dobro spominjate,« se je zavzel učitelj. »Imam zelo dober spomin,« je rekel Tito. »Nekaterih stvari se spominjam še iz dni, ko mi je bilo komaj tri leta. Takrat sem bil pri dedu v Sloveniji. Nosil sem pajaca, oblekco, ki je zadaj iz nje gledala srajčka kot repek. Ko sem prišel v Kumrovec, kjer otroci take obleke niso poznali, so me vrstniki vlekli za ta repek. Ded me je pa bra- nil.. . « »Ali je bil dober učenec?« je vprašal nekdo iz Titovega spremstva, kije bil navzoč pri razgovoru. Stari učitelj seje nasmehnil. »Vsekakor,« je odgovoril. »Sicer bi ne bil postal to, kar je danes.« Odmora je bilo konec. Kongres je moral nadaljevati delo. Tito in učitelj sta se poslovila in odšla v dvorano. Stari učitelj je svojim tovarišem pripovedoval o srečanju s Titom, Bilje poln najlepših vtisov.  ■ »Kdo bi si bil kdaj mislil, da bom učitelj takega človeka!« je zopet iu zopet ponavljal. Tudi Titu je bilo toplo pri srcu po srečanju s svojim nekdanjim učiteljem. Hi France Bevk III 225  Titovi tovariši Ko je Tito hodil z dela na delo, je spoznal mnogo naprednih delavcev. Postali so si dobri tovariši. Nekateri iz Kraljeviče, kjer je z njimi delal v ladjedelnici, se ga še danes spominjajo. Učil jih je, kako naj se bojujejo za svoje pravice. Posojal jim je brošure o komunizmu, da so jih brali. Nekoč, ko so jih hoteli oslepariti za zaslužek, so začeli stavkati. Ladjedelnica je počivala. To je bilo edino orožje, ki so ga delavci lahko z uspehom uporabili proti svojim gospodarjem. Če so bili složni in odločni, so zmagali. Zmagali so tudi v Kraljeviči. Prejeli so plačo za svoje delo. Gospodarji jim tega niso pozabili. Maščevali so se nad njimi. Neka- tere so spodili z dela. Med temi je bil tudi Josip Broz. Druge pa so zaprli, ker niso bili dovolj previdni. Zaprli so tudi nekega mladega delavca, pri katerem so našli brošu- re in letake. Ker ni hotel povedati, kdo mu jih je dal, so ga tepli. Palica mu je razvezala jezik. Povedal je, da mu jih je dal Josip Broz. Tedaj so iskali Josipa Broza, kije bil že odšel neznano kam. Iztak- nili so ga in zaprli. V ječi seje srečal s Filkom Pavešičem, starim tova- rišem iz Kraljeviče. Oba so obsodili. . . Drugi Titov tovariš iz tistih let je bil mladi delavec Fabijan. Ta je bil miren, samotarski človek, ki je ljubil glasbo. Najrajši je odhajal daleč od ljudi, v borov gozdiček ali na skalnati morski breg, in igral na gosli. V tistem borovem gozdičku je jeseni leta 1925 večkrat opazil ne- znanca, kije sedel na kaki skali, si kaj zapisoval ali razmišljal s pogle- 

dom na skalnati breg onkraj zaliva. Fabijan je mislil, daje to nekdo, ki ljubi samoto kot on. Izvedel je, daje neznanec Josip Broz, ki uči tovariše, kako naj se bojujejo za svoje delavske pravice. Vedno pogosteje ga je videval v družbi delavcev. Tudi njega je nekaj privlačevalo k njemu, a se mu je bal pridružiti. Le od daleč gaje pozdravljal. Slednjič seje le opogumil in ga nagovoril. Ko sta se zapletla v resen pomenek, je kar požiral njegove besede. Ko je bil sam s seboj, je raz- mišljal o njih. Bil je z Josipom Brozom istih misli. Še zmeraj je zahajal v borov gozdiček ali na kršno obalo. Vedno si je tiho želel, da naleti na Broza in njegove tovariše. Nekoč, ko je opazil, da prihajajo, je zaigral na gosli. Iz strun se je izvila pesem, ki jo je dolgo pripravljal. Bila je internacionala, ki se je uporno razlegala med skalnatimi pečinami. Želel je, da bi jo igral na vso moč v sprevodu skozi mesto. »Potrpi, Fabo,« mu je rekel Broz. »Tudi to pride . . .« Pretekla so leta, prišla je vojna. Tovariš Tito je vodil naše narode v boju proti okupatorjem in domačim izdajalcem. Tudi Filko, Titov tovariš iz ladjedelnice in ječe, je bil odšel v partizane. Ranjenega so ujeli. Obsodili so ga na smrt in nato pomilostili na dvajset let ječe. Samo dvajset mesecev je prebil v »hiši smrti« na Volteru v Italiji. Bilo je dovolj in preveč za njegovo zdravje. Med vlažnimi stenami sta mu opešala vid in sluh. Po zlomu Italije se je ves zlomljen in bolan napotil po tuji, neznani deželi proti Kraljeviči. Tudi Fabijan se je medtem postaral in zbolel na pljučih. Ni več delal v ladjedelnici. Po ostrih čereh okoli Kraljeviče je vsak dan lovil ribe in nabiral školjke. Plen je vsak večer odnašal v svojo kočico na bregu. Ves ošibljen je med potjo pogosto počival, dušil gaje kašelj. A oba, Filko in Fabijan, nista pozabila Josipa Broza. Vedela sta, kdo je Tito, o katerem sta veliko slišala. Njun nekdanji tovariš, ki jima je govoril tako po srcu. Približal se je dan, ko so se izpolnile njune sanje ... 15» 227  Dve leti po vojni je maršal Tito obiskal Kraljevico. Naselje tega ali onega tovariša iz let, ko je bil zaposlen v ladjedelnici. Vsi so se ga še dobro spominjali. Tudi on jih medtem ni pozabil. Vsakogar je prijatelj- sko pozdravil in mu toplo stisnil roko. Skozi množico se je rinila neka starka in pojasnjevala ljudem, da mora do Tita. »On je naš Josip Broz, naš stari prijatelj,« je govorila. »Dajte, pusti- te me do njega, da ga pozdravim.« Pozdravila gaje. Bila je Fabijanova mati. Tudi njen sin mu je stisnil roko. »No, Fabe, ali še igraš na gosli?« gaje vprašal Tito. »Igram, tovariš maršal.« »Ali je še kateri znanec tu?« je vprašal Tito. Povedali so mu, daje tu tudi Filko. K maršalu je stopil osivel mož z naočniki. Rokoval se je s starim tovarišem. Tito je bil ganjen. Do solz je bil ganjen tudi Fabijan. Ni majhna stvar, da se srečajo stari prijatelji, ki so se skupaj bojeva- li za lepše življenje, kije postalo resnica.  Titov rojstni kraj < )l>iskal sem vas Kumrovec v Hrvatskem Zagorju, Titov rojstni kraj. Zanimala me je okolica, sredi katere je preživel svojo mladost vse >1« >llcj, daje končal ljudsko šolo in odšel po svetu, najprej za učenjem, a pnilcj za kruhom. Kumrovec je bil prizorišče nekatere zgodbe, ki jo najdete v tej knjigi. Saj sem že bral opise te vasi, a je zmeraj bolj zanes- ljivo, kar vidijo oči. Res, marsikaj sem si drugače predstavljal, kot sem našel v resnici. V vas sem prišel s slovenske strani. Iz Ljubljane čez Celje. Bilo je Mi/.e, kot sem računal. Iz Celja še dobro uro z avtom skozi mnoge I »i ija/.ne vasi. In čez mnoga križpotja. Venomer sem se vpraševal: ali na i lesno ali na levo? A vsak, ki sem ga vprašal za pot, je vedel, kje leži K umrovec. Ni bilo strahu, da bi se zapeljal v kak drug kraj. Uzrl sem Sotlo. Bistra reka, ki teče na meji med Slovenijo in Hrva- '.ko. Avto je zdrčal čez most in že so me pozdravili hrvaški napisi. Z lncgov so mežikale lične hišice, od zunaj modrikasto pobarvane. Po vaseh ob cesti in na cesti številna perutnina — kokoši, gosi, race in purani. Oči gledajo: to je torej Hrvatsko Zagorje, ki se vleče tja nekam do Zagreba. Še nekaj ovinkov in že smo v Kumrovcu. Vas leži ob vznožju položnih gričev na vzhodni strani, ki so podob- ni vinskim goricam. Del je je razpotegnjen ob cesti, a del se stika v precej tesno skupino ob plitkem potočiču. Ob Sotli je ravno polje. Pravzaprav to ni polje, ker je na tisti ravnini le malo njiv. Obširni trav- niki, ravni kot miza, še v jeseni pokriti z rahlim nadihom zelenja. Tu pa lam vijugasta vrsta dreves in grmovja, ki obroblja pritoke Sotle.  Z mislijo na Tita sem gledal na pokrajino. Na tistih travnikih in pašnikih se je mali Joža sprehajal z živino in se igral s tovariši. Tam nekje sta hotela s Pepekom spustiti psa na požrešnega mačka, ki je moril kunce. Tam je nekatero noč varoval konje in pričakal prvo zarjo. V vrbah ob Sotli, ki so se mi kazale iz daljave kot velike, kuštraslc glave, je rezal veje in rezljal piščalke, da se je s piskanjem kratkočasil na paši. Tam so tolmuni, v katerih je s tovariši lovil ribe in jih nato pekel v žerjavici. In tam, na produ, so kumrovški dečki uprizarjali bitke s slovenskimi pastirji, ki so prihajali z druge strani reke. Onkraj Sotle je slovenska vas Št. Peter. Nekoliko dalje pod gorami je Podsreda, kjer je bila doma Titova mati. Cela veriga hribov, ki se temni, porastli z gozdovi vlečejo proti jugu. Prav do soteske, ki se ime- nuje Zelenjak, in še dalje. Na višinah so razvaline dveh srednjeveških gradov. Na slovenski strani ostanki Kunšperka, kije bil last celjskih grofov. Dedje današnjih Kumrovčanov bi vedeli povedati, kako so ta grad naskakovali ob kmečki vstaji pod Matijem Gubcem. Nekoliko niže proti jugu, na hrvaški strani, so razvaline Cesargrada. Mogočne razvaline še danes, po tolikih stoletjih. Na njih seje Joža pogosto igral s svojimi tovariši. O gospodarjih tega gradu so stari Kumrovčani pripovedovali straš- ne stvari. Neusmiljeno so tlačili podložne kmete. Tu je živela krulil grofica Barbara. Bila je tako trda, da se je spomin nanjo do danes ohranil med ljudmi. Tudi mali Jožek je že v detinstvu slišal o nji. Cc otroci niso hoteli zaspati, jih je mati strašila, da bo prišla »črna kralji- ca« s Cesargrada in jih odnesla. In otroci so iz strahu trdo zamižali, da bi čimprej zaspali in bi jih ne odnesla »črna kraljica«. Na položnih gričih visijo njive in njivice, ki vaščanom le skopo režejo kruh. Zemlja ni kdove kaj rodovitna. Tu pa tam uzre oko kak vinograd. Pobočja pokriva nekaj gozdičkov, ki so že kazali orumenelo listje. V enem izmed tistih gozdičev je mali Joža skrival psa Polaka, da bi ga rešil. V vasi je bilo nekam živahno. Delavci urejajo cesto in potoček. Tudi v bregu za vasjo, kjer stojijo zasilne barake in veliki kupi opeke, je odmevala pesem dela. Tam raste iz tal veliko poslopje. »Kaj bo tam?« sem vprašal neko deklico.  »Nova šola,« mi je odgovorila. »Največja v Jugoslavji,« je dostavila •• ponosom. »Tako je ukazal tovariš Tito.« Mali Joža je hodil v pritlično šolo, ki stoji ob cesti nasproti zadruž- ne;',a doma. Trdno, blizu sto let staro poslopje, iz katerega še vedno odmevajo otroški glasovi. Ustavil sem se ob ograji. Gledal sem vrata, skozi katere je stopal lo/.a vrsto let s knjigami v torbi ali pod pazduho. Za tistimi okni sije nabiral prvo učenost za življenje. In ob tisti ograji je stal, ko se je s solzami v očeh poslavljal od svojega prvega učitelja. Joža ni imel daleč v šolo. Njegova rojstna hiša stoji blizu šolskega poslopja. S širokimi vrati in velikimi okni je videti nekam odlična. 1 >anes nihče ne prebiva v nji, spremenjena je v muzej. V vrtu ob nji sloji bronasti kip maršala Tita. Zdi se, kakor da napeto razmišlja, kako l>i našim narodom čimprej ustvaril blagostanje, ko jih je srečno prive- del v svobodo. Hiša je videti prostorna, a je bila vendar mnogo premajhna za dve družini. Na levi strani veže in kuhinje je stanoval stric. Izba in kamra, v kaleri so danes razstavljeni predmeti, ki spominjajo na Titovo mladost m osvobodilni boj. Na drugi strani veže je prebival Titov oče s svojo družino. Tudi tu izba in kamra, a vse nekam tesno, pretesno za toliko otrok. Kmečko pohištvo in orodje, ki nemo pripoveduje, kako so ljudje nek- daj živeli. Vsak predmet je bil priča Titove mladosti. Po tistem podu je lo/ek drsel, ko seje učil hoditi s pomočjo psa Polaka. Skozi eno tistih oken je bil Joža ušel, z nogami ovitimi v vrečevino, ko mu je mati skrila i evlje, da bi ne mogel za tovariši v sneg ... V kuhinji sem zagledal žrmlje, ročni mlin. Na njem je Joža pogosto nilel koruzo in se pri tem potil. Mikalo meje, da bi ga tudi jaz vrtel, a si nisem upal. Povsod so bili napisi: »Ne dotikaj se predmetov!« In je kar prav tako. Na pobočju nad vasjo stoji nov hotel s slamnato streho. Z njegove terase sem se še enkrat razgledal po Kumrovcu, po gričih za vasjo, po lavnini ob Sotli in po Cesargradu. V mislih sem podoživljal Titovo mladost sredi te lepe okolice. Sonce je pravkar zahajalo za hrib in s poslednjimi žarki ovijalo razvaline Kunšperka v sivo kopreno.  Prvi maj v svobodi Prvi maj leta 1946. Po vsej domovini so bile svečanosti. Najveličastnej- še so bile v Beogradu. Iz vseh pokrajin Jugoslavije so prihajale množicc in se razlivale po ulicah glavnega mesta. Iz zelo oddaljenih krajev so prišla zastopstva, da se udeležijo proslave. Tudi iz Istre, Trsta in Slo- venskega primorja. Prišli so, da se poveselijo z drugimi Jugoslovani, du vidijo maršala Tita in ga spomnijo na to, da bi bili radi priključeni k Jugoslaviji. Med njimi je bila tudi Juca, kmečka ženica iz kršne istrske vasi. Ko so izbirali delegacijo in imenovali tudi njeno ime, so ji prišle solze v oči. Izpolnila se ji je najbolj vroča želja. Videla bo tovariša Tita. /, glasnimi vzkliki bo povedala, kaj čuti. Pred odhodom je na dolgo palico pripela zastavo z rdečo zvezdo, Ni bila velika, prej zastavica kot zastava, a ji je bila posebna draga, Prvič jo je izobesila, ko so pred dobrim letom partizani prikorakali skozi vas. »Kaj boš ti s svojo zastavo?« sojo vpraševali. »Saj jo že imamo. Ta je dovolj velika.« »Zakaj bi ne bili dve? Jaz bom imela svojo. Saj vam ni na poti?« »Ni. Pa naj bosta dve.« In jo je nosila in varovala vso pot. Če bi ji branili, bi se bila uprla, Preveč je bila povezana z njenim srcem. Spominjala jo je na sina. Prav tako velika je bila, ki mu jo je bila sešila nekoč v letih pred vojno. Po- noči jo je izobesil v vrh vaške lipe. Fašisti sojo sneli, raztrgali in potep- tali. Sina so nato mučili in ubili. Koj po njegovi smrti je naskrivaj sešila novo zastavo in jo orosila s solzami. Skrila jo je do svobode. Zdaj jo je vzela s seboj in jo nosila kot svetinjo. Naj jo vidi tudi maršal Tito . . .  <•1 ll^nU; Bil je lep, pomladni dan, sonce je toplo sijalo. Beograd je bil pra- znično okrašen, ves ogrnjen v pisane zastave. Na Terazijah seje dviga- la častna tribuna. Na nji je stal tovariš Tito v maršalski uniformi. Mi- mo so korakali delavci, kmetje, partizani, mladina .. . Velike množice so se zgrinjale iz vseh stranskih ulic, kjer so čakale, da se razvrstijo. (iodba je igrala, zastave so vihrale, goste vrste so vzklikale maršalu Titu. Tito je odzdravljal, odzdravljal, množic ni bilo konca. Prvi maj — delavski praznik. Tisto leto je bil hkrati praznik osvo- bojenja in uresničenih sanj. Tudi v preteklosti so na ta dan mnogokrat šli delavci na ulice, a so vselej trčili ob sovražnike ljudstva. Pretepali so jih in zapirali. Kdor se je spomnil tistih časov, je imel solze radosti v očeh. Svobodni korakajo za svojimi zastavami in izražajo, kar čutijo. Stari časi se ne bodo več ponovili . . . Mimo so prišle skupine iz Istre, Trsta in Slovenskega primorja. Prvo je hodilo dekle z rokami v verigah. Pred maršalom jih je raztrgalo in prostih rok šlo dalje. S tem je povedalo: Istro, Trst in Slovensko primorje so osvobodili partizani, ki jih je vodil maršal Tito. Tito je bil ganjen. Odzdravljal je skupini, ki je nosila vodoravno zemljevid Istre in Slovenskega primorja. Napisi na transparentih so izražali voljo ljudstva, kije zahtevalo priključitev k Jugoslaviji. »Istra, Trst, Gorica!« so vzklikale delegacije. »Istra, Trst, Gorica!« »Istra, Trst, Gorica!« je vzklikala tudi Juca in mahala s svojo za- stavo. Spomnila seje sina in si obrisala solzo. »Tovariš Tito, rešite našo Istro!« je zaklicala. »Sina sem dala! Sina so mi ubili fašisti . . .« Zdelo se ji je, da jo je tovariš Tito slišal, se ozrl vanjo in ji pomahal z roko. Zopet seje nasmehnila . . . Delegacije so se postavile onkraj trga, nasproti tribune. Tam je bil razpet zemljevid Primorske. S transparentov so vpili napisi. Plapolale so zastave. Med njimi tudi Jucina zastavica. Kadar je godba za hip utihnila, so se razlegnili klici: »Istra, Trst, Gorica! Istra, Trst, Gorica!«  »Kako naj pozabim, ko me pa venomer spominjajo na to,« je rekel maršal Tito. Množice so korakale mimo. Štiri ure in pol so se v nepretrganih vrstah pretakale mimo tribune. Srca so prekipevala. . . Sonce pa je sijalo, topel pomladanski zrak je vel po ulicah . . . 

Na »Galebu« Maršal Tito seje vračal z obiska v Angliji. Potoval je z ladjo »Galeb«, kije ponosno rezala modrozelene valove. Bilo je v bližini Trafalgara. Morje je bilo razburkano. Razpenjeni valovi so grmeli, pljuskali ob jekleni bok ladje in se razbijali v pene. Žeje bilo blizu polnoči, ko je ves nasmejan stopil v strojnico tovariš lito. »Prišel sem, da vam pomagam, tovariši,« seje pošalil. »Mi smo od iste stroke.« Njegovo izurjeno uho je bilo ujelo, da pri motorjih nekaj ni v redu. Iz enega izmed njih je bilo slišati top udarec, ki seje ponavljal v enakih presledkih. Sam je prišel, da ugotovi, kje je pogrešek. Ugotovil je. Strojnični vodja se ni mogel načuditi, odkod ima Tito toliko znanja o ustroju motorjev. Na posamezna vprašanja mu je moral dajati stro- kovne odgovore. A ko se je tovariš Tito vešče zanimal za podrobnosti, gaje vodja iznenaden pogledal. »Saj sem vam rekel, da smo od iste stroke,« mu je dejal Tito. Morda seje tedaj spomnil muhastega motorja v Velikem Trojstvu, ki mu je samo on znal priti do živega. Ali pa se je spomnil elektrarne v l.epoglavi, v kateri je delal kot jetnik. Ali kateregakoli drugega motor- ja iz Kraljeviče, Zagreba ali Smederevske Palanke, ki gaje srečal, ko je hodil z dela na delo . . . Drugi dan seje morje pomirilo. Strojniki so se javili pri poveljniku ladje. »Radi bi se fotografirali s tovarišem Titom,« so povedali.  Njihovo željo so sporočili maršalu. »Lahko,« je rekel Tito. »Toda taki, kot so bili sinoči. V pajacih.« In tako je tudi bilo. Strojniki so se fotografirali v delovnih oblekah, s Titom v svoji sredi. »Fotografije bodo gotove te dni,« jim je rekel. »Na vsaki bo podpis vrhovnega komandanta.« Tovariš Tito se je čez dan po navadi mudil na krmi »Galeba«. Včasih se je s svojimi spremljevalci pojavil tudi na poveljniškem mostu. Mornarji so dobro vedeli, kje ga bodo najpogosteje srečali. Našli so sto izgovorov in opravkov, da so se čimdlje zadržali v njegovi bližini. Častniki so to z razumevanjem dovoljevali. Tudi tovarišu Titu je bilo po volji, da se je razgovarjal z mladimi ljudmi, ki so komaj stopali v življenje. Izpraševal jih je o njihovih do- mačijah in družinah. Zanimal seje za vsako podrobnost in zahteval, da mu jih pojasnijo. Na vožnji med Gibraltarjem in Malto je bilo zopet morje nemirno. Ladjo je močno pozibavalo, ljudje so trpeli. »Kako je, tovariš?« je neki mornar zaslišal znani glas za seboj. Obrnil seje; pred njim je stal tovariš Tito. »Dobro,« je odgovoril, kar mu je prišlo na jezik. »Ej, ni ti dobro, dokler je takšno morje,« je rekel Tito in odšel z lahkotnim korakom. »Tovariš maršal na krovu in mi na krovu,« je pozneje pripovedoval mornar. »Kakšen človek je to! Če te pogleda s svojimi sinjimi očmi, le v hipu priklene nase .. .« Mornarji »Galeba« ga niso poslednjič videli. Zopet in zopet so ga srečali. Na vožnji v Grčijo in v Turčijo, v Indijo in v Burmo. Maršal jim ni bil več le dober znanec, postal jim je prijatelj. 

Dan maršala Tita Kaj neki maršal Tito dela od jutra do večera? Ta ali oni pionir se je že kdaj to vprašal. Lenuhi, ki zjutraj radi polegavajo, si mislijo, da spi do mile volje. Ne vedo, daje tovariš Tito že zgodaj na nogah. Tako zgo- daj, da bi lahko budil zaspance, ki s svojimi nosovi še rijejo v blazine. Če je lepo vreme, se odpravi na jutranji sprehod po vrtu svojega doma v Dedinjah. Tito nadvse ljubi naravo in vsako prosto uro rad preživi pod vedrim nebom. Hkrati mu gibanje in sveži zrak varujeta zdravje. Na sprehodu ni sam. Spremlja ga volčjak Tiger. A to ni tisti Tiger, ki gaje Nemcem nehote izdajal ob napadu na votlino v Drvarju. Tito je bil zelo navezan na tega zvestega tovariša iz vojnih dni. Po osvoboje- nju mu je še vrsto let sledil na vsak korak, a mu je končno poginil. Novi volčjak je bržkone zaradi spomina nanj dobil isto ime. Tovariš Tito obhodi vrt med drevjem in zelenjem, kije še mokro od jutranje rose. Mimogrede obišče tudi svoje živali. Zelo rad ima živali in ne more trpeti, da bi kdo z njimi grdo ravnal. Rad ima tudi rastline in ne pusti, da bi jih kdo brez potrebe uničeval. V svojem domu ima sobo polno ptic, največ kanarčkov in liščkov, ki žvrgolijo od jutra do večera. V vrtu njegovega doma in v parku Bele- ga dvora skačejo jeleni in srne in se sprehajajo fazani. Ima tudi dva medveda, ki so mu ju poslali v dar iz Bosne in iz Like. In mladega leoparda, ki gaje pripeljal z obiska Indije in Burme. Živali ga imajo rade, ker zna z njimi ravnati. In on je ponosen na to. Osvežen in dobre volje se maršal vrne s sprehoda. Nato odide v bližnji Beli dvor, kjer so njegove pisarne. Tu sprejema tudi obiske.  Ura je osem, ko se začne Titov delovni dan. Če grozi suša, zahteva najprej poročilo o dežju. Vi se sprašujete: čemu so mu poročila o dežju? Od padavin je odvisno, če ne bo zopet suša in če bo žito dobro obrodilo. Le dobra letina nam lahko da dovolj kruha. Vam je lahko. Kadar ste lačni, prosite mater, da vam ga odreže kos. Tovariš Tito pa mora skrbeti, da imajo dovolj kruha vsi državljani. Če naša zemlja ne rodi zadosti žita, ga moramo kupiti v tujini. To pa nas stane mnogo denarja, ki nam ga nato manjka za druge potrebe. Potem Tito pregleda časnike in revije iz vseh naših republik. Cel kup mu jih prinesejo na mizo. A ne samo vsi časniki, temveč tudi vse knjige, ki izidejo v Jugoslaviji, mu pridejo v roke. Te ga pričakajo na posebni mizi. Seveda vseh teh knjig in časnikov ne prebere od prve do zadnje vrste. Kje pa bi bilo to mogoče! Nekatere knjige samo pregleda, nato pridejo v knjižnico. Druge, ki ga bolj zanimajo, položi na stran, da jih bo bral. Posebno živo se zanima za učbenike. Hoče vedeti, kakšne so knjige, iz katerih se uči naša mladina. Nekaj časnikov zelo natančno pregleda, druge pa samo preleti. Saj bi mu sicer ne ostalo časa za drugo delo. Toda predsednik republike mora vedeti, kaj se godi pri nas in po svetu. Zato mu vsakih deset dni sestavijo pregled o vseh važnih vprašanjih, o katerih so pisali časniki. Za časniki pride na vrsto pošta. Te pa je mnogo. V enem letu za celo goro. Več kot deset tisoč pisem in brzojavk iz domovine in tujine. Med temi nekoliko tisoč čestitk in pozdravov z raznih konferenc, se- stankov in proslav. A to še ni vse. V kabinet predsednika republike prihajajo tudi številni predlogi, prošnje ali pritožbe. Teh je povprečno nad dva tisoč vsak mesec. Državljani se vsak dan z zaupanjem obrača- jo na svojega predsednika. Kje bi bilo mogoče, da bi maršal Tito vsa ta pisma sam prebral in nanje odgovarjal. Prebere le najvažnejša pisma in vse brzojavke. Še teh je mnogo. Na rob napiše, kaj je treba odgovoriti ali storiti. A ne smete misliti, da druga pisma ostanejo brez odgovora. Berejo jih njegovi uradniki in prošnje in pritožbe rešujejo po navodilih, ki jih jim je dal maršal Tito. 

Vsak mesec mu sestavijo natančen seznam vseh prošenj in pritožb ter mu ga predložijo. In tovariš Tito ga skrbno pregleda. Posebno se zanima za pisma in želje pionirjev. Saj mu je mladina zelo pri srcu. Včasih mu pošiljajo samo pozdrave, izraze ljubezni in spoštovanja. Drugič pa ga prosijo za kako pomoč. Če presodi, da je pomoč res po- trebna, je pionirjem nikoli ne odreče. Med delom večkrat zazvoni telefon. Tito dvigne slušalko. Ta ali oni njegovih ožjih sodelavcev želi govoriti z njim. Vprašuje ga, kako naj se ta ali ona stvar reši, Tito mu da nasvet, nato se zopet poglobi v delo. Včasih sprejema domače ali tuje delegacije in obiske. Ne vsak dan, to bi ga preveč motilo pri delu. Po več delegacij na določeni dan. Tova- riš Tito obiskovalcev ne odpravlja na kratko. Dolgo in prisrčno se z njimi razgovarja. Razgovarjal bi se še dlje, a nova delegacija že nestrp- no čaka pred vrati. Med delom čas nezadržno beži. Tito je zgodaj začel, zdaj pa se kazalec na uri že pomika na dvanajsto. Tedaj mu prinesejo poročila kabineta. Tito posluša, bere, podpisuje, piše na robove opombe in daje navodila. Ko je to delo končano, je navadno že pol enih. Čas za odmor in kosilo. Ob posebnih prilikah pa ga še dlje zadržijo opravki. Posebno ob njegovem rojstnem dnevu, ko prihajajo številne delegacije s čestitkami in darovi. Tovariš Tito se z njimi prisrčno razgovarja. Ogleduje darove, ki so mu jih v znak ljubezni in spoštovanja poslali delavci, mladinci in pionirji z vseh strani Jugoslavije. Ti darovi pridejo nato v velike steklene omare, ki stojijo ob stenah. Toliko jih je že, da bi napolnili cel muzej. Nekateri darovi delavcev in mladincev so Titu tako pri srcu, da se ne more ločiti od njih; hrani jih v svoji pisarni. Popoldne ostane tovariš Tito na svojem domu. Čas po kosilu je- namenjen kratkemu počitku. V prijetnem miru tihega doma je nekate- ra ura posvečena tudi branju. Kako knjigo, ki gaje posebno pritegnila, vzame v roke in se zatopi vanjo. Tovariš Tito še vedno rad bere kot v svoji mladosti. Branje je zanj učenje. Uči se vse življenje.  Ura odbije štiri, morda pol petih, tedaj Tito zopet sedi za svojo pisalno mizo. Začne se novo delo. Pride nova pošta, ki jo je treba pre- gledati. Zopet cel kup pisem in brzojavk. Pozdravna pisma, vabila na svečanosti in proslave. Poročila, bilteni, načrti novih zakonov. Živo se zanima za delo zvezne ljudske skupščine in njenih odborov. Biti hoče o vsem natančno poučen. Včasih vstane in stopi na vrt, da se za trenutek spočije in navžije svežega zraka. V toplem poletju se s svojim delom preseli v vrtno uto med sveže zelenje, kjer mu ptice s svojim žvrgolenjem delajo druščino. Ura je že pol sedmih, ko Tito zopet preneha delati. Po večerji mu zavrtijo kak film. Včasih ga obiščejo ožji sodelavci, s katerimi se zadrži v prijetnem razgovoru. A njegov delovni dan še ni pri kraju. Pozna noč ga zopet najde za pisalno mizo, sklonjenega nad spisi ali nad kako knjigo. Polnoč je, ko vi že dolgo spite in sanjate, a tovariš Tito je še vedno na nogah. Včasih odbije ura že eno, ko se luč še vedno sveti v njegovih oknih. Slednjič ugasne, hišo zagrne tema in mir. Tovariš Tito je legel, da se spočije . . . To je delovni dan maršala Tita. A ni vsak dan enak dnevu, kot oreh orehu. Včasih mu spremenijo dnevni red važni opravki izven doma. Ali pa obišče našo državo kak visok tuj gost, ki mu je treba posvetili mnogo pozornosti. Tovariš Tito tudi veliko potuje, zdaj po domovini, a zdaj po tujini na povabilo tujih državnikov. Toda njegovo delo tudi tedaj ne počiva. Četudi je daleč v svetu, hoče biti sproti obveščen o vsem, kar se dogaja doma. Vedno ga spremlja skrb za srečo državlja- nov, ki so ga izbrali za svojega predsednika.  Srečanje s pionirji Kateri pionir ne bi rad videl maršala Tita? Ali celo govoril z njim? Nekateri so imeli srečo, da so to doživeli. Tisti, ki so bili izbrani, da so ga pozdravili ob kakšni svečani priliki. V pionirskih uniformah so stopili na oder pred pisano množico ljudstva. Z izbranimi besedami so mu poklonili šopek cvetic, ki jih je bilo za celo naročje. Maršal se jim je prijazno zahvalil in se z njimi rokoval. Bili so v zadregi, da jim je bilo kar vroče. A koliko je bilo potem pripovedovanja, ko so bili zopet med vrstniki! Kaj šele tisti, ki so ga kdaj kot člani kake delegacije obiskali na domu. Sedeli so z njim za isto mizo in se pogovarjali. Saj jih je potem hotelo kar raznesti od veselja in ponosa. Vsak pionir nima prilike, da bi pozdravil Tita. A želja, da bi ga videl, ni tako nemogoča. Saj pogosto prihaja med nas, da bi videl in spoznal, kako živimo. Zdaj je med Srbi, zdaj med Hrvati, zdaj med Makedonci, Bosanci ali Slovenci. Povsod se ustavlja in se po domače pogovarja z ljudmi, ki ga navdušeno pozdravljajo. Srečuje se tudi s pionirji, ki radi pridejo od daleč, da bi ga videli. . . Nekoč so pionirji v Pobrežju izvedeli, da se bo Tito drugi dan peljal po glavni cesti. Kdo ve, kako jim je prišlo to na ušesa, a vsi so samo o tem govorili. Ali pride tudi v Pobrežje? Kje neki, vas je preveč v stran. A pionirji bi za vse na svetu radi videli maršala Tita. Svojo željo so povedali učitelju. Učitelj je bil zadovoljen. Seveda ga lahko vidijo. Tudi spodobi se, da ga pozdravijo. Nič lažjega kot to. A tako lahko tudi ni bilo. Nesti  mu morajo šopek cvetic. Pa saj je bilo šele v začetku jeseni in vrtovi so bili še polni cvetja. Eden izmed pionirjev ga mora tudi pozdraviti. To je bilo že teže, a tudi nič nemogočega. Nekateri pionirji so imeli tako dober spomin, da so dolge pesmi zdrdrali na izust. Učitelj je napisal pozdrav. Ni bil niti predolg niti prekratek. Ravno tako dolg, da bi moral biti igrača za najboljšega učenca. Ta je bil neki Štefček, kije imel bistre oči in tako veliko glavo, da bi v nji imela pro- stora debela knjiga, ne samo tak pozdravček. Štefčku pozdrav res ni delal preglavice. Brž gaje znal na pamet in ga zdrdral, kot bi stresal orehe. To ni bilo nič. Tako pozdrava ne sme izbrbrati pred maršalom Titom. Saj bi niti besede ne ujel. Ponovil gaje počasi, s poudarkom, besedo za besedo. Sloje tudi tako kot namazano. Pionirji so se zbrali praznično oblečeni. Prinesli so toliko cvetic, da bi z njimi lahko zasuli celo vojsko. Nekateri šopki niso bili nič prikup- ni. Tudi to ne gre. Iz najlepših cvetic so povili krasen šopek. Ko bo Štefček povedal svoj pozdrav, ga bo Titu izročila najboljša učenka Terezka. Z drugim cvetjem pa bodo obsuli avto, ko bo odhajal. V urejeni vrsti so se odpravili na pot. Še nikoli niso bili tako ubog- ljivi kot takrat. Nihče ni silil iz vrste, nihče ni kričal. Na razpotju so se postavili v gosto gručo. Od ondod je bilo videti daleč po cesti. Vsi nestrpni so iztegovali vratove. Tiho jih je skrbelo, če se bo avto ustavil. Morda Tito ne ve, kako radi bi ga pozdravili. Nenadoma so se živo vznemirili. Daleč na cesti seje prikazal avto. Nato drugi, tretji. . . »On je!« so vzklikali. »Tito! Že prihaja!« Prvi avto je zdrvel mimo. V njem ni bilo Tita. V drugem je bil. Otrokom je zastalo srce. Ali bo tudi ta avto šinil dalje? »Tito, Tito!« so vzklikali in dvigali roke s šopki. »Tito, Tito!« Avto seje ustavil, ko je bil že mimo. Zdrsel je nekaj korakov nazaj, daje bil vštric s pionirji. Tito je uganil, kaj bi radi, in jim je hotel nare- diti veselje. Stopil je na cesto. »No, kaj je otroci?« se jim je toplo, tovariško nasmehnil. Pionirji so molčali. Nekoliko iz zadrege, a največ zaradi tega, ker so čakali, da bo spregovoril Štefček.  Ta pa je stal ves rdeč v obraz, kot da mu je vzelo sapo. Še'e ° Je učitelj rahlo sunil od zadaj, seje zavedel, kaj naj stori. »Dragi tovariš Tito,« je začel, »pionirji iz Pobrežja smC " . . . smo prišli... da vas prisrčno pozdravimo . . . prisrčno P mo . . . in . . . in . . .« , , , v rj |C)h]f At() Tu se je zataknilo. Stefček, ki se je vsake pesmi ali berilca . ^ naučil na izust, je imel nenadoma prazno glavo. Pozdrav, ki gladko znal, mu je pred maršalom brez sledu izpuhtel iz gl^ve' pan seje ozrl okrog, solza mu je pritekla na lice. Maršal Tito seje sočutno nasmehnil. »In ... in da se kaj pomenimo, kaj ne?« je rekel. Vzel je šopek cvetic, ki mu gaje dala Terezka. »Hvala! Od kod ste, pionirji?« »S Pobrežja,« sta mu odgovorila dva hkrati. »Ali je to daleč?« »Pol ure. Malo več.« »Ali se pridno učite?« Otroci so nekoliko pomolčali. Nekateri so se spogledali 0 Na vprašanje ne bi mogli vsi pritrditi z lahkim srcem. »Pridno,« se je slednjič oglasil Štefček. ^ m'nila Solza na licu se mu je bila že posušila. Prva zadrega gaje j,ajcor Saj seje maršal Tito smehljal in se menil z njimi tako preprog0' a or da hodi z njimi v šolo. Zdaj.bi ?nal pozdrav, če ne bi bilo PreP° zno . .. Kisel nasmeh na obrazu se mu je spremenil v veseleg^; ' Lr A 7 fl Q 11 »Lepo,« je rekel Tito. »Le pridno se učite, da boste vel* ^ Trudite se, da boste dobri, pošteni in delavni državljani. ^ ,'v postanete veliki možje. Nekoč boste morali vi dalje graditi soč1 Jugoslavijo...« Pionirji so gledali. Veliki možje? Saj so prav razumeli. Vel1 1 — to se pravi, da bodo veliko znali in bodo nekoč lahko c?nl vo . (~\c m q i - Jugoslavijo. To ni nič nemogočega. Tudi maršal Tito je bil n^ J hen kot oni in je hodil v ljudsko šolo. Maršal seje poslovil od pionirjev, stopil v avto in jim p^ roko.  »Tito, Tito!« so mu zaklicali pionirji. Avto, ki seje premaknil, je obsulo cvetje. Pionirji so v tesni gruči odhajali domov. Bil je zanje velik dan. Vedno se ga bodo spominjali. Nasmejanih obrazov so premlevali pri sebi Titove besede. Ni jim bilo do norčij. Niti Štefčku, ki gaje še vedno pekla sramota, se niso rogali. Učili se bodo. Tudi lenuhi so sklenili pri sebi, da se bodo poboljšali. Kadar bodo zopet srečali Tita, mu bodo lahko vsi brez izjeme pritrdili, da so bili marljivi in da že veliko znajo. In Tito se bo zadovoljen nasmehnil. 

Okvir za zgodbe To so zgodbe o tovarišu Titu. Niso vse. Kdo ve, koliko jih je še, a jih nihče ni zapisal. Te, ki ste jih našli v tej knjigi, so kot okenca, skozi katera ste pogledali v Titovo življenje. Samo okenca. Če bi jih bilo še toliko, bi iz njih nikoli ne razbrali vsega, kar je doživel. Vmes je še mnogo takega, kar ne gre v zgodbe. Zdi se mi prav, da vam tudi to povem. Prav na kratko, a vendar od začetka do konca. To imenujem »okvir za zgodbe«. Josip Broz-Tito je bil rojen 1892. Tega ni v zgodbah. Vsako leto 25. maja se pionirji spominjajo njegovega rojstnega dne. Z vseh strani mu pošiljajo tople čestitke. Njegova otroška in šolska leta so opisana v začetnih zgodbah. Tega vam ne bom ponavljal. Ko je končal ljudsko šolo, mu je bilo dvanajst let. V žepu je imel šolsko spričevalo, a v glavi vso učenost, ki si jo je lahko nabral v Kum- rovcu. Kam pa zdaj? Na to, da bi šel v mestne šole, si ni upal niti misliti. Oče ni imel denarja, da bi ga podpiral. Želel je postati krojač. Bilje vedno skromno oblečen in je sanjal, kako bi šival lepe obleke zase, za očeta in za brate. A tudi krojaški mojstri se niso sami ponujali. Zato je Joža čakala pot v svet, »s trebuhom za kruhom«, kot pravimo. Že pred njim sta odšla njegova starejša brata Martin in Karlo. Joža pa je bil še tako mlad, premlad, da bi odšel daleč po svetu. Šel je torej za hlapčiča k stricu po svoji materi. Vsak dan je moral krmiti dvanajst krav in volov. Ujec pa je bil trd in skopuški človek. Ni ga samo gnal po delu, temveč mu je vzel tudi škornje, ki so imeli lepe golenice. Dal jih je 16 France Bevk III 245  popraviti za svojega sina. Joža je dobil v zameno druge, veliko slabše. To se mu je hudo zamerilo. Sporekel se je z ujcem in pustil svojo prvo službo. Tedaj je prišel v Kumrovec neki njegov sorodnik, štabni narednik Jurica. Ta ga je nagovarjal, naj se gre učit za natakarja. Natakarski poklic mu je opisoval v najbolj rožnatih barvah. Dal seje pregovoriti. V svojem petnajstem letuje odšel v Sisak, da se izuči za natakarja. Tudi to pot je bil razočaran. Nič se ni naučil, bilje le hlapčič za vsa hišna dela. Zvečer je moral biti pokonci, dokler ni odšel zadnji gost. To je bilo ponavadi zelo pozno. Joža je od utrujenosti lezel v dve gubi. Zjutraj pa je moral biti zgodaj na nogah. Zamikalo gaje,; da bi postal mehanik. Že učitelj mu je bil nasveto- val ta poklic. In prav v Sisku se mu je ponudila prilika, da bi našel mojstra. Ta je bil ključavničar Nikola Karaš. Njegovi vajenci, s kateri- mi se je seznanil, so ga zelo hvalili. Šel je k njemu in se mu ponudil, naj ga vzame v učenje. Vzel gaje. Mojster Karaš je bil dober, pameten človek. Vajencev ni izkoriščal za druga dela. Pri njem niso stradali, tudi jih ni pretepal kot nekateri drugi mojstri. Morali so delati in se učiti, obiskovati obrtno šolo. To je bilo kot nalašč za Jožo, kije bil radoznal. V Sisku se mu je ponujalo tudi dovolj zanimivih knjig, ki jih je rad bral. Zaradi branja je tudi dobil prvo in zadnjo zaušnico od mojstra. To gaje užalilo, daje pobe- gnil le mesec dni pred koncem učenja. A se je z mojstrom zopet pobo- tal in dovršil železno ograjo za stopnišče okrajnega sodišča v Sisku. Konec je bilo vajeniške dobe, postal je pomočnik. Odšel je domov, a je le malo časa ostal v Kumrovcu. Moral je v svet za zaslužkom, da ne bo staršem v breme. Z desetimi kronami v žepu se je odpeljal v Ljubljano. Zaman je trkal na mnoga vrata, ni našel dela. Namenil se je v Trst. A ker ni imel denarja za vožnjo, je po snegu in burji peš krenil čez Kras. Tri dni je hodil, a v Trstu ga je čakalo novo razočaranje. Deset dni je iskal zaposlitve, a je ni našel. Zopet je peš romal čez Kras, kjer ga je lačnega in izmučenega neki kmetic vzel na voz. Od izčrpanosti mu je med vožnjo zaspal, zato ga je odpeljal v svojo vas in hišo. Joža seje spočil in okrepčal, daje zopet mogel nada- ljevati pot v svoj rodni kraj.  mmmmi rrr - ■ nrt itr i c ' • * Tudi zdaj ga ni dolgo držalo pod domačo streho. Odšel je v Zagreb, kjer se mu je nasmehnila sreča. Našel je delo pri mojstru Knausu, kije popravljal avtomobile, kolesa in razne stroje. Začel seje udeleževati delavskega gibanja. Vpisal seje v sindikalno zvezo kovinarjev. Bil je z vsem srcem na strani delavcev, ki so se boje- vali proti izkoriščanju svojih gospodarjev. Saj je že zgodaj okusil krivi- ce, ki so se godile delovnim ljudem. Doma pogosto niso imeli kruha, ko seje svet kopal v bogastvu, ki so ga le redki uživali. Bilo mu je brid- ko, daje zaman iskal dela in zaslužka, ki bi ga nikomur ne smelo manj- kati. Čutil je, da tu nekaj ni v redu. Postal je socialist. Udeležil seje prvomajske demonstracije. In prve stavke, kije traja- la šest tednov. Delavci so se bojevali za povišanje plače in za deveturni delavnik. Stavka je bila edino orožje, ki so ga imeli v rokah. Trpeli so pomanjkanje, a tudi gospodarji se niso dobro počutili v svoji koži. Če je delo stalo, so bili tudi oni ob zaslužek. Morali so se vdati, delavci so zmagali. Mezda je bila zvišana, priznali so jim deveturni delavnik. Tudi Josip Broz je imel poslej boljšo plačo, vendar ga ni dolgo držalo v Zagrebu. Namenil seje v tujino, na Dunaj, da se nauči nem- ščine in se še bolj izuri v svoji stroki. Tam zunaj se mu je obetal tudi boljši zaslužek. A že med potjo se je premislil in v Zidanem mostu krenil proti Ljubljani. Dobil je delo v tovarni kovanih izdelkov v Kamniku, kjer je ostal štiri mesece. Morda bi ostal še dlje, če bi tovarne ne bili zaprli. Delavci so bili na cesti. A snubili so jih, da bi odšli v veliko kovinsko tovarno v Čenkovu na Češkem. Rekli so jim, da tam iščejo delavcev. Kakih petdeset delavcev, med njimi Josip Broz, se je odpeljalo na sever. Ko so dospeli v Čenkov, so spoznali, da so bili prevarani. Tovar- na je stala, delavci so stavkali. Če bi novodošleci prijeli za delo, bi bili stavkajoči premagani. Bili so toliko zavedni, da niso hoteli izdati svojih tovarišev. Lastniki tovarne so morali popustiti. Delavci so dobili povi- šek. Delo in povišano plačo so dobili tudi novodošleci iz Slovenije. S Čenkovim se je začela Brozova dolga pot po tujini. Po sedmih mesecih je odšel v Plzen. Radoznalost gaje gnala v Nemčijo in zopet v Avstrijo, od tovarne do tovarne. Povsod je ostal le malo časa, zopet je 16« 247  vzel pot pod noge. Če bi naštel vse kraje, koder je hodil in kjer se je ustavljal, bi se jih nihče ne zapomnil. Postal je mojster v svoji stroki in se naučil nemško in češko. Prišel je tudi na Dunaj. V Dunajskem Novem mestu je srečal svo- jega starejšega brata Martina. Preteklo je že deset let, kar sta se zadnjič videla. Prvi hip se nista več spoznala. Da bi si bila bliže, se je Josip Broz preselil v Dunajsko Novo mesto. Delal je v tovarni avtomobilov. Medtem je dopolnil dvajseto leto. Moral je k vojakom. Prva sveto- vna vojna gaje našla v vojaški suknji. Leta 1915 je v Karpatih ranjen prišel v rusko vojno ujetništvo. V Rusiji je ostal celih pet let. Šele leta 1921 je zopet prestopil meje Jugoslavije. Bil je nenavaden po svoji vnanjosti. Tak kot vsi ruski vojni ujetniki, ki so se po dolgih letih vrača- li domov. Nosil je visoke škornje, dolg kožuh in astrahansko kučmo na glavi. Doma se je medtem mnogokaj spremenilo. Stare Avstrije ni bilo več. Srbi, Hrvati in Slovenci so se združili v novo državo. A v nji ni bilo tiste svobode in pravičnosti, kot jo je ljudstvo pričakovalo in želelo. Pravice narodov niso bile spoštovane, delovnim ljudem se ni dobro godilo. Josip Broz je najprej odšel v Kumrovec, kjer ni našel nikogar več od svojih. Mati mu je bila medtem umrla, a oče seje preselil v Jastre- barsko. Šel je k njemu, a je tam ostal le nekaj dni. Nato je šel v Zagreb, kjer je dobil delo v neki mehanični delavnici. Zopet seje pridružil delavskemu gibanju. Priglasil seje v sindikat. Vpisal seje v komunistično partijo, ki seje edina bojevala za pravice in koristi delavcev. Ker je prišel iz Rusije, kjer so bili delavci zmagali, je bil ves navdušen za boj proti razmeram, ki jih je našel v domovini. »Samo z oboroženim bojem si more delavski razred osvojiti oblast,« je vzkliknil ob neki priliki. Sodeloval je po raznih stavkah. A stara Jugo- slavija, ki se je bala delavskega gibanja, je prepovedala komunistično partijo in zaplenila njeno premoženje. Josipa Broza to ni preplašilo. Ko je zapustil Zagreb in našel delo v Velikem Trojstvu, se je kot prej povezoval z naprednimi delavci. A nekoč so ga zaprli. Osumili so ga in zopet je moral od ondod. Odšel je v  ladjedelnico v Kraljeviči. Ni ostal dolgo. Delavci so stavkali in zmaga- li, a gospodarji so iz maščevanja mnoge izmed njih odpustili z dela. Med odpuščenimi je bil tudi Josip Broz. Poslej je dolgo iskal dela. Ustavil se je Smederevski Palanki, v ondotni tovarni vagonov. Tudi tu so mu kmalu odpovedali službo, ker se je odkrito zavzemal za pravice delavcev. Odšel je v Zagreb v neko veliko ključavničarsko delavnico. To je bila njegova zadnja zaposlitev. Odšel je sam, ker ni trpel, da bi se kdo zadiral nanj. Poslej se je ves posvetil samo boju za delavske pravice. Postal je sekretar oblastnega odbora zveze kovinarjev za Hrvaško. Medtem so bili pri nekem mladem delavcu v Kraljeviči našli neko komunistično brošuro. Pretepali so ga, dokler ni povedal, da mu jo je bil dal Josip Broz. Policija je aretirala Broza in ga odgnala v Bakar, a nato v Ogulin. V ondotni ječi so bile neznosne razmere, a z razpravo so odlašali od dne do dne. Josip Broz je začel gladovno stavko. Pet dni ni nič jedel. Dosegel je, daje bila razprava naglo končana. Obsodili so ga na sedem mesecev. Ko je prišel iz ječe, je nadaljeval prejšnje delo. A policija mu je bila tako neprestano za petami, da se ji je moral skrivati. Zopet so ga areti- rali in z njim še nekaj tovarišev. Obtoževali so ga, da so v njegovem stanovanju našli komunistično literaturo in nekaj bomb. Razprava je trajala celih osem dni. Josip Broz je pogumno, brez strahu odgovarjal sodnikom. Sovražnikom delavstva je govoril resnico v obraz. Priznal je, da je član nezakonite komunistične partije, da je širil komunistične ideje, da je delavcem predočeval vse krivice, ki se jim delajo, in je izjavil, da se zato ne čuti krivega, ker je hotel pomagati ljudstvu. Obsojen je bil na pet let ječe. Kazen je prestajal v Lepoglavi. Tri mesece je presedel v temnici, preden so ga spustili med tovariše. Vsi jetniki so morali delati. Josipa Broza so zaposlili kot mojstra v električ- ni centrali. Bilje tudi vodja skrivne partijske organizacije v kaznilnici. Nenadoma so ga premestili v mariborsko kaznilnico, ki je bila na glasu kot ena najslabših v Jugoslaviji. Z njim je bilo premeščenih tudi nekaj drugih tovarišev. Izvedelo se je bilo namreč, da so pripravljali  načrt za beg . . . Zadnje tri mesece je Josip Broz presedel v Ogulinu. Ko je bil izpuščen, so mu določili Kumrovec za prisilno bivališče. Zato da bi ga laže nadzorovali in da bi ne prišel v stik z delavci. Doma je našel le ženo in otroke svojega brata Karla, kije bil prav- kar umrl. V rojstni vasi je ostal le malo časa. Izginil je v Samobor, k svoji sestri. Od ondod je hodil v Zagreb. Zopet je navezal stike s partij- sko organizacijo. Policija gaje zaman iskala. Spremenil je svojo zunanjost. Pustil sije rasti brčice, lase sije pobarval rdečkasto, nosil je naočnike iz navadne- ga stekla. Privzel si je tudi drugo ime. Če bi koga, s katerim je skupaj delal, zaprli in mučili, bi ne znal povedati njegovega pravega imena. Policija bi ne vedela, kdo v resnici je in kje naj ga išče. Josip Broz je že imel druga imena. Zdaj pa si je nadel ime Tito, ki je na Hrvaškem pogosto, posebno v Zagorju. Začelo se je Titovo skrivno, podtalno delo. Delavstvo se je pripra- vljalo na končni obračun z izkoriščevalci. Vodstvo komunistične parti- je, kije bila doma prepovedana, je bilo tedaj na Dunaju. Med njim in skrivnimi partijskimi organizacijami v domovini je bila potrebna pove- zava. Tovariš Tito je dobil nalogo, daje naskrivaj odšel na Dunaj. In se je zopet vrnil. Mnoge važne naloge, o katerih vam ne bom podrobno govoril, so ga še pogosto gnale v tujino. Zdaj na Dunaj, zdaj v Moskvo, zdaj v Pariz, kamor se je bilo preselilo vodstvo komunistične partije. Preveč bi bilo, če bi vam našteval vse njegove poti. Ta potovanja pa niso bila zabavna, kot si morda kak pionir misli. Skrivne poti čez mejo in nazaj so bile združene z mnogimi napori in nevarnostmi. Ko se je nekoč zopet vrnil iz Moskve, je bil sekretar komunistične partije Jugoslavije. Njeno vodstvo je bilo zopet v domovini, v živem stiku z ljudstvom. In v dobrih rokah. Ugled partije je od dne do dne bolj rastel. Hkrati so se približevali veliki dogodki. Vojna je bila tudi za Jugoslavijo tik pred vrati. Stara Jugoslavija je bila s Hitlerjem in z Mussolinijem sklenila sramotno pogodbo. A jugoslovansko ljudstvo je stopilo na ulice in /, 

«MMM*v ogorčenjem zavrnilo ta sporazum. Nemci so nato v svoji jezi srdito napadli Jugoslavijo, Italijani pa so jim pomagali. Naša domovina je bila pregažena in razkosana. Kralj je s svojimi ministri in generali izdajalsko pobegnil. Ljudstvo, ki bi se bilo rado bojevalo proti sovraž- nikom, je bilo prepuščeno svoji usodi. Tito je ostal v domovini. Zavedal seje, daje treba pregnati tujce iz dežele in ustvariti tako domovino, da bodo imeli v njej vsi narodi ena- ke pravice in se bo delovnim ljudem dobro godilo. Na poziv so rodo- ljubi zbirali orožje in se pripravljali na boj. Ko je Hitler napadel Sov- jetsko zvezo, je komunistična partija dala znamenje za oboroženi upor. Kdor je ljubil domovino, je zgrabil za orožje in hitel v gozdove ... Počile so prve partizanske puške. Partizanska vojska je rastla od dne do dne, vodil jo je tovariš Tito. Sovražnik jo je hotel uničiti že v prvi ofenzivi, a se mu to ni posrečilo. Padlo je veliko borcev, a njihove vrste so se vedno bolj množile. Ne bom vam opisoval vseh trdih bojev, ki jih je štiri leta vodil tova- riš Tito. Tudi če bi mnogo izpustil, bi nastala debela knjiga. Saj ste o tem že veliko slišali in brali. In boste še slišali in brali. Prav je tako. Tistih veličastnih dni nikoli ne smemo pozabiti. Le tako bomo znali ceniti svobodo in pravice, ki smo sijih s krvjo priborili. Veliko je bilo trpljenje partizanov, ki so pogosto lačni in prezebli tolkli mnogo močnejšega sovražnika. Iste težave in pomanjkanje je z njimi delil tudi tovariš Tito. Sovražniki so večkrat poskušali, da bi uničili partizane. Zbrali so številne, dobro oborožene čete in od vseh strani napadli jedro partizanske vojske. Po vrsti so si sledile ofenzive: druga, tretja, četrta. A vsaka seje razbila ob junaških prsih partizanov. Najhujša je bila peta ofenziva, v kateri je bil tovariš Tito ranjen. Od nikoder ni bilo pomoči. Naša vojska je morala z lastnimi silami odbija- ti sovražnika. Odbila gaje in se rešila iz obroča. Takrat je bila moč Nemcev zlomljena. Italija je položila orožje. Sovjetske čete so osvobodile Kijev. Dobre novice za vrhovno vodstvo, ki se je tedaj mudilo v Jajcu v Bosni. Vsa znamenja so kazala, da se bliža konec vojne. Treba seje bilo pripraviti na osvobojenje. Sklicano NŽr #  je bilo zasedanje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugosla- vije (AVNOJ). To je bila tedanja ljudska skupščina. Delegati so skozi sovražnikove zasede z vseh strani prihajali v Jajce. To zasedanje je bilo velik dogodek. Tu so bili položeni temelji nove Jugoslavije. Delegati so z burnim odobravanjem sprejeli sklep, da dobi tovariš Tito naslov maršala Jugoslavije. Tako je jugoslovansko ljudstvo dalo zasluženo priznanje vrhovnemu poveljniku partizanov, kijih je vodil od zmage do zmage in z njimi tovariško delil trpljenje in pomanj- kanje. Vojna seje nadaljevala. Tudi šesta ofenziva je bila razbita. Hitlerje še enkrat poskušal, da bi preprečil boj partizanov. Na poletje leta 1944 so se Nemci pripravili za napad na Drvar v Bosni, kjer je bil tedaj tovariš Tito z vrhovnim štabom. Tudi ta napad, kije bil hkrati začetek sedme ofenzive, se je ponesrečil. Nato se je vrhovni štab s tovarišem Titom premaknil na bolj varen kraj, na otok Vis, da bi lahko bolj v miru delal. Ni trajalo dolgo, ko seje preselil v osvobojeni Beograd. Do konca leta je bila osvobojena vsa Srbija, Makedonija, Črna gora, Dalmacija in velik del Bosne in Hercegovine. Prve dni maja 1945 je bila svobodna vsa Jugoslavija. Tujcev ni bilo več. Sami smo si uredili svoj dom. Ustvarili smo novo, socialistično Jugoslavijo. Svobodno zvezo republik, v kateri uživajo vsi narodi enake pravice. Domovino delovnih ljudi, ki si sami vladajo in jim nihče več ne ukazuje ali jih izkorišča. Uresničilo se je, za kar so se vse življenje bojevali Tito in mnogi njegovi tovariši. To je »okvir za zgodbe«. To je hkrati na kratko Titovo življenje. Zelo na kratko in suho. A če preberete zgodbe in te vrstice, boste spo- znali, kako je to življenje bogato. In še ne miruje. Trudi se, da bi bili jugoslovanski narodi zadovoljni in srečni. Hoče, da bi postali napredni in bi nekoč lepše živeli. Dela za prijateljstvo med narodi in za ohranitev miru v svetu. Mi mu zaupamo. Pripeljal nas je v svobodo, pripeljal nas bo tudi v lepšo prihodnost. Ker mu zaupamo, smo ga izbrali za predsednika zvezne republike. Kot vrhovni poveljnik naše vojske varuje naše meje in našo neodvisnost.  Vem, da ljubite tovariša Tita. In ker ga ljubite, se učite iz njegovih besed in iz njegovega življenja. Z istim ognjem kot seje on, se bojujte za pravično stvar. In kadar izrečete ime Tito, naj ne bo to za vas le prazen zvok. Pomeni naj vse, kar je najlepšega: svoboda, pravičnost — socialistična domovina. 

Opombe Mali upornik. Ta mladinska povest s tematiko narodnoosvobodilnega boja je izšla s slikami Nikolaja Omerse v Ljubljani pri Mladinski knjigi leta 1951. Po kapitulaciji Italije je Bevk iz goriških zaporov odšel v narodnoosvobodilno vojsko. Odmev njegovega partizanstva je povest Mali upornik; dogajanje je postavil na Tolmin- sko v leto 1942, ko so se tu začeli zbirati prvi primorski partizani, piccolo ribelle — mali upornik Lahi — tujci, Italijani paž, opaž — leseni oboj frodelj — okleščene jesenove veje, posušene v butarah karabinjer — italijanski orožnik izba — majhna sobica na podstrešju prebleščena — prebledela kanjec — zakrivljen nož za sekanje vej putrh — ročni sodček ležnica — pograd brigadir — poveljnik manjšega oddelka karabinjeijev Ferma! — Stoj! Povest Mali upornik je prevedena v srbohrvaščino. Učiteljica Breda. Povest je leta 1963 izdala Mladinska knjiga s slikami Maksima Sedeja. V času med obema vojnama, v času največjega nasilja nad Slovenci v zasedeni Primorski, je bil v šolah, na ulici, v javnih prostorih preganjan tudi slovenski jezik. Slovenski otroci se v šoli niso smeli pogovarjati v svojem jeziku. Zato je razumljivo, da so po kapitulaciji Italije začeli partizani tu ustanavljati slovenske šole. Bevk sam je tem šolam posvečal posebno skrb. ».. .jo lovijo Nemci...« — po zlomu Italije leta 1943 so Nemci zasedli velik del Italije in vso Slovenijo. partizanska tehnika — partizanske tiskarne in razmnoževalne naprave  Knjiga o Titu je izšla s slikami Ive Šubica v Ljubljani pri Mladinski knjigi leta 1955. Pobudo za to delo je dala pisatelju založba Dečja štampa v Beogradu in mu hkrati poslala tudi gradivo. Iz njega je Bevk za Knjigo o Titu izbral naslednje zapise raznih piscev: Pes Polak (Branko Sučevič, Pionir, 1952); Pepekov maček (Branko Sučevič, Pionir, 1952); Joža in Pepek na romanju (Front, 1952); Zapeljivo branje (Branko Suče- vič, Pionir 1952); Partizanska mamica (Stjepan Zaninovič, Omladina, 1952); Dvojčka iz Sandžaka (Tihomir Stanojevič, Pionirske novine, 1950); Tiralica (Stjepan Zaninovič, Omladina, 1952); Ranjenci (Vojin Djurašinovič, Front, 1950); Ogenjček (Djordje Vitez, Omladina, 1951); Srečanje z učiteljem (Al. Petkovič, Pionir — Zagreb 1953); Titovi tovariši (VI. K.); Na Galebu (Borba, 1953; Volčjak Foksi (po VI. Nazorju v knjigi: S. partizanima); za večino preostalih zgodb pa je črpal gradivo iz knjige Vladimira Dedijer- ja: Josip Broz Tito: Prispevki za življenjepis, balalajka — tamburici podobno godalo gamaše — vojaške ovojke za noge havbica — vrsta topa knuta — bič, korobač lect — medeno pecivo puntar — upornik žegnanje — cerkvena slovesnost, proščenje