Evangelij po Judu Iškarijotu

Evangelij po Judu Iškarijotu Juda Iškarijot

Apokrifni gnostični evangelij, ki se pripisuje Judu Iškarijotu. Kot je tudi sicer značilno za apokrifna dela, da je njihovo avtorstvo sporno, velja to tudi za dotični evangelij. Delo je običajno naslovljeno kot Evangelij po Judu (ali Judi), vendar smo mu tu dodali tudi apostolov priimek, da ne prihaja do zamenjave s še enim istoimenskim apostolom, Judo Tadejem. Izvirnik ima ogromno lakun, zaradi česar so posamezni odstavki težko berljivi in nerazumljivi.
Prevod: Andrej Cizl, september 2020. Prevod je narejen po angleškem prevodu The Gospel of Judas, ki so ga naredili Rodolphe Kasser, Marvin Meyer in Gregor Wurst, v sodelovanju z Françoisom Gaudardom.

Dovoljenje:	Ta datoteka je objavljena pod Creative Commons Vsesplošna posvetitev v javno domeno CC0 1.0 (CC0).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Uvod

Skrivni zapis razodetja, ki ga je Jezus govoril v pogovoru z Judo Iškarijotom v tednu tri dni, preden je obhajal pasho.

Odkar je Jezus prišel na svet, je delal čudeže in velika znamenja v odrešenje ljudem. In medtem ko so nekateri [hodili] po poti pravičnosti, drugi pa po poti svojih pregreh, je poklical dvanajst učencev. Začel jim je razlagat skrivnosti o onostranstvu in kaj se bo zgodilo na koncu. Pogosto se je zgodilo, da se pred svojimi učenci ni pojavil tak kot je, ampak kot otrok.

Zahvalna molitev ali evharistija

Neki dan je bil s svojimi učenci v Judeji in jih je našel skupaj sedeče v pobožni molitvi. Ko se je jim je [približal], ³⁴ ko so sedeli skupaj in molili v zahvalo za kruh, se je zasmejal. Učenci so ga vprašali: »Učitelj, zakaj se smejiš [naši] zahvalni molitvi? Storili smo, kar je treba.« Odgovoril jim je in rekel: »Ne smejim se vam, saj vi ne delate tega zaradi sebe, ampak zato, da s tem slavite Boga.« Rekli so: »Učitelj, ti si [...] sin našega Boga.« Jezus jim je dejal: »Od kod me poznate? Resnično vam povem, nihče od vas, ki ste tukaj, me ne bo spoznal.«

Ko so njegovi učenci to slišali, so postali jezni in razjarjeni, tako da so ga sami pri sebi začeli klet. Ko je Jezus opazil to njihovo pomanjkanje [razumevanja], jim [je rekel]: »Zakaj vas je ta izjava razjezila? Vaš Bog, ki je v vas in [...] ³⁵ je povzročil vašo jezo. Kdor od vas se čuti [sposobnega], naj se pridruži svojemu vzorniku in stopi k meni.« Vsi so odvrnili: »Smo sposobni.« Toda nihče od njih si ni upal pristopit k [njemu] razen Juda Iškarijota. On si je upal pristopit k njemu, vendar mu ni mogel gledat v oči, ampak se je obrnil stran. Juda mu je rekel: »Jaz vem, kdo si in od kod si prišel. Ti si iz neminljivega Kraljestva Barbelo in jaz si ne zaslužim, da bi sploh izgovoril ime tega, ki te je poslal.«

Jezus, ki se je zavedal Judove superiornosti, mu je rekel: »Stopi stran od ostalih in ti bom razkril skrivnosti o tem kraljestvu. Lahko ga dosežeš, vendar boš moral veliko prestat, ³⁶ saj te bo nadomestil nekdo drug, tako da bodo dvanajsteri spet prišli do svoje zaokroženosti s svojim Očetom.« Juda mu je odvrnil: »Kdaj mi boš to razložil in [kdaj] se bo ljudem zasvital tisti velik svetel dan?« Toda ko je to rekel, ga je Jezus zapustil.

Jezusovo obiskanje drugih Božjih ljudi

Naslednje jutro po tem dogodku je Jezus spet [prišel] do svojih učencev. Ti so mu rekli: »Učitelj, kam si šel in kaj si počel, ko si nas zapustil?« Jezus jim je odvrnil: »Šel sem še do enih drugih velikih in svetih ljudi.« Učenci so mu rekli: »Gospod, kateri ljudje bi bili večji in bolj sveti od nas, pa da niso že med nami?« Ko je Jezus to slišal, se je zasmejal in jim rekel: »Zakaj sploh zdaj razmišljate o teh velikih in svetih ljudeh? ³⁷ Resnično vam povem, nihče od ljudi tega sveta ne bo videl tistih ljudi in nihče od množice angelov jim ne bo nikoli vladal in noben smrtnik se jim ne bo nikoli pridružil, saj ti ljudje ne izhajajo iz [...] ki je postala [...]. Vi spadate k ljudem [...] oblast, ki [...] druge oblasti [...], po [katerih] vladate. Ko so [njegovi] učenci to slišali, so bili vsi potrti, tako da niso mogli več spregovorit niti besede.

Videnje učencev poganskega žrtvovanja

Naslednji dan je Jezus spet prišel do [njih]. Rekli so [mu]: »Učitelj, videli smo te v [videnju], saj smo imeli čudovite [sanje ...] ponoči [...].« [Odvrnil jim je]: »Zakaj ste [...] [ko] ste se šli skrit?« ³⁸ [Dejali] so: »[Videli smo] čudovito [hišo z velikim] oltarjem [v njem in] dvanajst mož – duhovniki so, bi rekli – in ime; in množica ljudi je čakala pri oltarju, [nakar] so duhovniki [... in sprejeli] daritve. [Toda] mi smo še naprej čakali.« [Jezus jih je vprašal]: »Kakšni so bili ti [duhovniki]?« [Rekli] so: »[Nekateri ...] dva tedna. [Nekateri] so žrtvovali svoje lastne otroke, drugi svoje žene, medtem ko so pobožno molili skupaj. Nekateri so spali z moškimi, nekateri so bili vpleteni v [klanje], nekateri so delali druge razne grehe in nepostavnosti. In ti možje, ki so stali [pred] oltarjem, so vsi klicali tvoje [ime] ³⁹ in vse žrtvovanje so opravili v svojih zablojenih dejanjih [...].« Ko so to povedali, so utihnili, saj so postali potrti.

Jezus jih je vprašal: »Zakaj ste zdaj potrti? Resnično vam povem, vsi duhovniki, ki stojijo pred oltarjem, kličejo moje ime. In ponavljam, moje ime je bilo zapisano na to [...] od angelov preko ljudi. [Vendar] so oni posadili drevesa, ki ne rodijo sadja, v mojem imenu na sramoten način.« Jezus jim je rekel: »Ti, ki ste jih videli sprejemat daritve pri oltarju – to ste vi. To je Bog, ki mu služite, in vi ste teh dvanajst mož, ki ste jih videli. Živina, ki ste jo videli, da je bila pripeljana za žrtvovanje – to so mnogi ljudje, ki jih zapeljujete ⁴⁰ pred oltarjem. [...] bodo postavljeni in mi bodo tako služili, da mu bodo verniki ostali zvesti. Po pozdravu bo zavzel mesto nekdo drug izmed [nečistovalcev], in nekdo drug izmed ubijalcev otrok, in nekdo drug izmed tistih, ki spijo z moškimi, in tistih, ki so vzdržni, in izmed vseh ostalih omadeževanih, nepostavnih in zablojenih, in teh, ki pravijo: »Mi smo kot angeli« – oni so zvezde, ki bodo cel svet privedle do konca. Ljudem je bilo namreč rečeno: »Glejte, Bog je sprejel vaše darove iz rok duhovnikov« – to je zablojenih služabnikov. Toda Gospod je tisti, Gospod vsega stvarstva, ki je določil: »Na koncu bodo osramočeni.«

⁴¹ Jezus [jim] je rekel: »Nehajte žrt[vovati ...] ki ste jih [...] na oltar, saj so oni nad zvezdami in vsemi vašimi angeli in so tako že prispeli na svoj cilj. Zato naj bodo [zapeljani] pred vami in naj gredo [manjka okoli 15 vrstic] vsi [...]. Pek ne more nahraniti vseh, ki živijo ⁴² pod [Soncem]. In [...] jim [...] in [...] nam in [...]. Jezus jim je rekel: »Nehajte se mi upirat. Vsak od vas ima svojo zvezdo in vsak [manjka okoli 17 vrstic] ⁴³ v [...], ki je prišel [...] drevesa [...] tega sveta [...] saj čas [...], toda prišel je k vodi Božjega Raja in k njim, ki bodo živeli večno, saj ne [bodo] omadeževali njihovih življenj, temveč [...] za vso večnost.«

Juda [ga] je vprašal: »[Rab]i, kakšen rezultat imajo ti ljudje?« Jezus mu je odvrnil: »Vsi ljudje umrejo. Vendar ko bodo tile dopolnili svoj čas in se bo njihovo življenje izteklo, bodo njihova telesa sicer umrla, toda njihova bitja bodo preživela in bodo zveličana.« Juda je vprašal: »In kaj bo z ostalimi ljudmi?« Jezus mu je rekel: »Nemogoče je ⁴⁴ sejat seme na [skalo] in žet njegov pridelek. Tudi [tako] je možno [...] nečistniki [...] in izprijena pamet [...] roka, ki je ustvarila smrtnike, tako da gredo njihova bitja v večnost zgoraj. Resnično vam povem, [...] angel [...] bo imel možnost to videt [...] tile, kateremu [...] sveti ljude [...].« Ko je Jezus to rekel, je odšel.

Judovo videnje lastnega kamenjanja

Juda je rekel: »Učitelj, tako kot si poslušal njih vse, prisluhni zdaj tudi meni, saj sem imel čudovito videnje.« Ko je Jezus to slišal, se je zasmejal in mu rekel: »Ti, trinajsti, zakaj se tako vneto trudiš? Vendar povej, poslušal te bom.« Juda mu je rekel: »V videnju sem videl sebe, kako me je dvanajst učencev kamenjalo in ⁴⁵ [brezobzirno] preganjalo, a sem pravtako prišel tja, kjer [...] za teboj. Videl sem [hišo...], ki je s svojimi očmi nisem mogel zaobsečt. Obkrožali so jo veliki ljudje, hiša pa je [imela] streho iz zelenja in na sredi hiše je bila [množica] [manjkata dve vrstici], in rekel: »Učitelj, sprejmi me zraven k tem ljudem.« Jezus je odgovoril: »Juda, tvoja zvezda te je zavedla.« Nadaljeval je: »Noben smrtnik si ne zasluži, da bi vstopil v to hišo, ki si jo videl, saj je ta prostor prihranjen za svete. Niti Sonce niti Luna ne bosta vladala tam, niti dan, pač pa bo tam vedno prebivala sveta volja, za vedno, s svetimi angeli. Glej, razložil sem ti skrivnosti o kraljestvu ⁴⁶ in poučil sem te o zmoti zvezd; in [...] pošlji [...] dvanajsterim.«

Juda je rekel: »Učitelj, ali je možno, da so moji otroci v oblasti vladarjev?« Jezus mu je odgovoril: »Pridi, da ti [manjkata dve vrstici], toda to boš zelo obžaloval, ko boš videl kraljestvo in vse njegove ljudi.« Ko je to slišal, mu je Juda rekel: »Kaj mi koristi, da sem to prejel, če pa si me ločil od njih?« Jezus mu je odvrnil: »Ti boš postal trinajsti in vsi te bodo kleli, ti pa boš prišel, da jim boš zavladal. Zadnje dni bodo kleli tvoj vzpon ⁴⁷ k svetim [ljudem].«

Stvarjenje Nebes

Jezus je rekel: »[Pridi], da te poučim o [skrivnostih], ki jih še nihče ni videl, saj obstaja mogočno ogromno kraljestvo, katerega širjave še ni videl noben angel, [in v katerem] je mogočni nevidni [Duh], katerega tudi še ni videl noben angel, ki je nekaj nezamisljivega in ki ga nikoli niso klicali po imenu.«

Nenadoma se je tam pojavil svetel oblak. Rekel je: »Naj nastane angel kot moj služabnik.« In mogočen angel, svetleča božanskost Samoporajajočega, je nastal iz oblaka. Zaradi njega so štirje drugi angeli nastali iz še enega oblaka in postali so služabniki angelskega Samoporajajočega. Samoporajajoči je rekel: ⁴⁸ »Naj [...] nastane [...],« in je nastal [...]. In [ustvaril] je prvega duha, da bi mu vladal. Rekel je: »Naj nastanejo angeli, ki [mu] bodo služili,« in nastale so nepreštevne množice. Rekel je: »[Naj] nastane svetlobnik,« in je nastal. Nato je ustvaril še drugega duha, [da] bi mu vladal, skupaj z nepreštevnimi množicami za služenje. Tako je torej ustvaril vse ostale svetlobnike. Postavil jih je, da so jim vladali, poleg njih pa je naredil nepreštevne množice angelov, da so jim služili.

Adam je bil v prvem svetlem oblaku, ki ga še nikoli ni videl noben angel od teh, ki se imenujejo božanski. On [...] ⁴⁹ ta [...] podoba [...] in podoben [temu] angelu. Adam je ustvaril neoporečne Setovce^[1] [...] dvanajst [...] štiriindvajset [...]. Ustvaril je dvainsedemdeset duhov, ki so nastali kot neoporečni, v skladu z voljo Duha. Dvainsedemdeset duhov je nadalje ustvarilo tristo šestdeset duhov, ki so nastali kot neoporečni, v skladu z voljo Duha, da bi jih bilo po številu pet na vsakega. Dvanajst svetlobnikov dvanajstih duhov ponazarja njihovega očeta, s šestimi Nebesi za vsakega svetlobnika, tako da obstaja dvainsedemdeset Nebes za dvainsedemdeset duhov, in za vsakega ⁵⁰ [od njih pet] nebov^[2] [za vsakega od] tristo šestdesetih [duhov ...]. Dobili so oblast in veliko [brezštevilno] množico angelov, v slavo in čast, [za tem pa tudi] deviške duhove, v slavo in [čast] vsem svetlobnikom in Nebesom ter njihovim nebom.«^[3]

Skupek teh nesmrtnikov se imenuje svet – to je, pogubljenje – kakor jih imenuje Oče in dvainsedemdeset duhov, ki so s Samoporajajočim in njegovo dvainsedemdeseterico. V njem je nastal prvi človek s svojimi neoporečnimi sposobnostmi. Ta pa, ki je nastal skupaj z njegovim rodom, ta, ki poseduje vsesplošno modrost in angela, se imenuje ⁵¹ El. [...] ta [...] za tem [...] rekel: »Naj nastane dvanajst angelov, da bodo vladali Kaosu^[4] in [Podzemlju].« In glej, iz oblaka tam je nastal [angel], čigar obraz je gorel v ognju in čigar pojava je bila zamazana od krvi. Njegovo ime je bilo Nebro, kar pomeni Upornik, drugi pa pa ga kličejo Jaldabaot. Še en angel, Saklas, je pravtako nastal iz oblaka. Tako je Nebro ustvaril šest angelov, kakor tudi Saklas, da bi bili služabniki, ti pa so nadalje ustvarili dvanajst angelov v Nebesih, od katerih je vsak prejel delež v Nebesih.

Dvanajst vladarjev je reklo dvanajstim angelom: »Naj vsak od vas ⁵² [...] in naj oni [...] teh [manjka vrstica] angelov:

Prvi je [S]et, ki se imenuje Kristus.
[Drugi] je Harmatot, ki se [...].
[Tretji] je Galila.
Četrti je Jobel.
Peti [je] Adonaj.

To je peterica teh, ki vladajo Podzemlju, predvsem pa Kaosu.

Stvarjenje človeštva

Nato je Saklas rekel svojim angelom: »Ustvarimo človeka po podobnem vzoru.« Izoblikovali so Adama in njegovo ženo Evo, ki se v oblaku imenuje Zoja^[5], zato se vsi obračajo na Adama s tem imenom in tudi ženo vsi kličejo s tema dvema imenoma. Zdaj pa, Saklas ni ⁵³ uka[zal ...] razen [...] rod[ove...] ta [...]. In [vladar] je rekel Adamu: »Dolgo živi s svojimi otroci.«

Juda je vprašal Jezusa: »Kako dolgo bo človeku dano živet?« »Zakaj se sprašuješ o tem, če je Adam s svojim zarodom živel tam, kjer mu je bilo odkazano, tako dolgo kot njegov vladar?« Juda je rekel: »Ali človekovo življenje umre?« Jezus mu je odvrnil: »Zaradi tega je Bog ukazal Mihaelu, da dá ljudem življenje na posodo, da bi lahko služili, toda Veliki je ukazal Gabrielu življenje podeliti velikim, ki nimajo vladarja nad sabo – to je: življenje in bitje^[6]. Zatorej, [ostala] bitja ⁵⁴ [manjka vrstica].«

Uničenje hudobnežev

»[...] svetloba [...] [manjkata skoraj dve vrstici] okoli [...] naj [...] življenje, [ki je] v vas, prebiva v tem [telesu] med angeli. Toda Bog je dal spoznanje Adamu in njegovim, da kralji Kaosa in Podzemlja ne bi mogli gospodovat nad njimi.« Juda je rekel Jezusu: »Kaj bodo torej ti ljudje storili?« Jezus mu je odvrnil: »Resnično ti povem, vsem njim zvezde pomagajo, da se stvari iztečejo. Ko se bo Saklasu iztekel čas, ki mu je namenjen, se bo njihova prva zvezda pojavila z njimi in oni bodo dokončali, kar so se namenili storiti. Potem bodo v mojem imenu nečistovali in ubijali svoje otroke ⁵⁵ in bodo [...] in [manjka okoli šest vrstic in pol] mojem imenu, in on bo [...] tvoja zvezda nad [trina]jstim. Nato se je Jezus [zasmejal]. Juda je rekel: »Učitelj, [zakaj se mi smejiš]?« [Jezus] je odgovoril: »Ne smejim se [tebi], temveč zmoti zvezd, saj teh šest zvezd tava naokoli s temi petimi bojevniki in vse od njih bodo uničene z njimi vred.«

Juda je vprašal Jezusa: »Glej, kaj bodo storili pa ti, ki so bili krščeni v tvojem imenu?« Jezus mu je rekel: »Resnično [ti] povem, ta krst ⁵⁶ [...] mojem imenu [manjka okoli devet vrstic] meni. Resnično ti povem, Juda, [tisti, ki] žrtvujejo Saklasu [...] Bog [manjkajo tri vrstice] vse, kar je zlo, toda ti jih boš vse presegel, saj boš žrtvoval človeka, ki me oblači. Tvoj rog je že vzdignjen, tvoj bes je že podžgan, tvoja zvezda se že jasno kaže, in tvoj um je [...]. ⁵⁷ Resnično [...] tvoj zadnji [...] postane [...] [manjkata približno dve vrstici in pol] obžaloval [manjkata dve vrstici] vladar, saj bo uničen. In potem bo podoba velikega Adamovega zaroda zveličana, saj je ta zarod, ki je iz večnosti, obstajal še pred Nebesi, Zemljo in angeli. Glej, vse sem ti razložil. Poglej gor oblak in svetlobo v njem in zvezde okoli njega. Zvezda, ki kaže pot, je tvoja zvezda.« Juda je pogledal gor in videl svetel oblak in stopil vanj. Ti, ki so stali na tleh, so zaslišali glas iz oblaka, ki je rekel: ⁵⁸ [...] mogočni zarod [...] podoba [...] [manjka okoli pet vrstic].

[...] Njihovi veliki duhovniki so bili nejevoljni, ker je šel v sobo za goste, da bi molil. Toda nekaj pismoukov je tam pozorno oprezalo za njim, da bi ga prijeli med molitvijo, saj so se bali ljudstva, ker so ga vsi imeli za preroka. Pristopili so k Judu in ga vprašali: »Kaj počneš tukaj? Ti si vendar Jezusov učenec.« Juda jim je odgovoril, kakor jim je bilo po volji. In prejel je nekaj denarja in jim ga izročil.

Evangelij po Judu

Opombe

1. Po Svetem pismu sta imela Adam in Eva veliko otrok (1 Mz 5,4), v skladu s povsem prvo zapovedjo, ki jo je Bog dal človeku: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita« (1 Mz 1,28). Set je bil eden od sinov, ki se jima je rodil na nek način kot »nadomestilo« za tragično preminulega Abela (1 Mz 4,25). Kasneje, ko se je zaradi splošne pokvarjenosti ljudi zgodil vesoljni potop, je bil rešen samo Noe s svojo družino. Ker je bil Noe Setov potomec (1 Mz 5), pomeni, da smo vsi današnji ljudje Setovci.
2. Tu smo namerno uporabili napačno sklanjatev. Pravilna bi se glasila nebes, ta pa je uporabljena z namenom, da se jasneje naredi razloček z Nebesi. Možna interpretacija bi torej bila, da skuša evangelij govoriti o Nebesih, ki so kot nekakšen Duhovni svet, sestavljen iz svojih notranjih svetov, od katerih ima vsak tudi svoje lastno nebo (primerjaj 1 Kr 8,27; Sir 16,18).
3. Videti je, da evangelij razlikuje med več vrstami angelov ali vsaj med angeli na različnih stopnjah oblasti. V svoji osnovni ideji se to ujema tudi s Svetim pismom, kjer pravi apostol Pavel, da »je bilo v njem [v Kristusu] ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari, tako prestoli kakor gospostva, tako vladarstva kakor oblasti« (Kol 1, 16). Papež Gregor I. je celo razvil idejo o 9 stopnjah angelov, pri čemer omenja nadangele, angele, kerube, serafe, poglavarstva, oblasti in še druge. V našem prevodu smo angleško besedo luminary prevedli kot duh, da se razlikuje od običajnih angelov, besedo enlightened aeon pa kot svetlobnik, da se razlikuje od obojih. Seveda pa ni nujno, da je tako branje sploh pravilno.
4. Kaos bi bilo možno prevesti tudi kot prepad (primerjaj Lk 16,19-31; Mt 15,14).
5. Tako Eva v hebrejščini kot Zoja v grščini imata besedni koren vzet iz besede življenje, saj je Eva postala mati vseh živih (1 Mz 3,20).
6. Dobesedno duh in duša.