Dvogovor (Miran Jarc)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
(Preusmerjeno s strani Dvogovor (Jarc))
Jump to navigation Jump to search
Dvogovor
(Nezbrane pesmi)
Miran Jarc
Izdano: Dom in svet 46/5 (1933), 246–247
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

»Kaj si se vrnil spet
iz dežele nam neznane?
Za zvoke v tišini nabrane
prebučen je naš svet.

Ulovi radio val Berlin
ob saksofonu zažívi.
Ne radosti, ne bolečin,
le brzino v sedanjosti sivi.«

Glej, te nočne poljane
dihajo večnost osamljene,
iz njih iz dneva izgnane
ihtijo duše predramljene.

»Razglasi, manifesti, programi,
zakoniki, gesla, ukazi,
telegrafske besede, kovinski obrazi ...
Če hočeš uspeha, moraš z nami.«

Novi babilonski stolpi rasto
kot cerkve nekoč. Stroji himne pojo,
pred delom vsak je enak ...
Človeka pogoltnil je množic somrak.

»Množice naše — novo morje.
V njem utonilo je celo obzorje,
njegovi vali kipe do nebes,
najvišje zvezde preplavlja naš kres.«

Novi špartanski rod.
Čudežna vera in sila je tvoja.
V znamenju boja ...
Ne več strmečega kam, odkod.

Ali ob pozni uri nekoč,
ko boš stal gol kot v zimi drevo,
uprt v večnost, ki zanjó
ni vedela tvoja uporna moč,

tedaj se zgroziš nad življenji milijonov rodov,
zaveš se, da si v skrivnostne mreže ujet ...
takrat te pridem dramit spet
in spev, zdaj star, ti bo čudežno nov.