Pojdi na vsebino

Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/393

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Vojaški stan — boren stan.

Mojcöj, Mojcöj, jes ti povim,
Da bom mohov biti žovnir.
Al bom žovnir, al bom žovnir,
Saj bom hvišno oficir.
 
Mojcöj moja, pojdaš z meno?
Tabe bom v viši cimre djav,
Boš šivava noj štrikava
Noj moje hvante cirava.
 
Jes Mojcöj kne hrem s tebo,
Knočem biti žovnirčica,
Knočem biti žovnirčica,
Sem rajši dökva paverska.

Žovniršči stan je buren stan,
V batalijo hre, je tam stralan,
Potle ma žovnirčica svovu,
Kaku, kaku je jöj h'du.

(Št. Jakob.)

Slovo od doma.

Sem pobič jaz mlad še le osemnajst let,
Me cesar že hoče k soldatom imet,
Kako bom soldat,
Ko sem pobič premlad,
Muškete ne morem držat.