Pojdi na vsebino

Zlato tele (Valentin Orožen)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Mala pevka Zlato tele
Val. Orožnovi spisi
Valentin Orožen
Ubožen premožen
Viri: Valentin Orožen, Val. Orožnovi spisi, založil Ignacij Orožen, Celovec 1879, strani 219–222 (COBISS).
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Ko je Mozes na gori Sinaj bival in postave Gospodove prejemal, je ljudstvo pod goroj v aboti svoji se zedinilo v tem, da si napravi malika, in ga moli. Ali needini so bili v izbiru njegove podobe, in zarad tega kavsali se jako med seboj. Sedaj stopijo trije možje izmed ljudstva: Kore, Datan in Abiron, ter zavpijó s polnim grlom: "Posluh! – Pustite, naj se začujejo glasovi ljudstva in nja volja. Moreda se zedinimo, da iz mnogovrstnega če postati celota! – Tedaj vsaki naj stopi k onemu, kojega izrek zastopat bode mu drago."

In Kore stopi prvi pred ljudstvo rekoč: "Božanska se meni vidi slobodna Moč in Oblast!" Zdaj se vsujejo h Kore-tu vsi, ki Mozesu zavidajo vladarsko oblast, hlepeči lastne svoje časti. In vsi oni zavpili so: Slobodna Moč in Oblast, naj bode naš Bog! –

Za njim stopi Datan naprej rekoč: "Božanska se meni dozdeva slobodna Rada in Živa.[1] Kaj je ovo življenje v puščavi? – Nije li slepa postava in prazno zdržanje?" – Na to zagrmijo k Datanu vsi, koje baš mikajo mesenati in negodni lonci Egipta. In zadrli so se: Rada in Živa naj bode naš Bog!

Nato stopi tudi Abiron pred ljudstvo rekoč: "Jako božanska se meni vidi Dika zlata in bogastva, ker ž njo dobiva se Moč in Oblast, Rada in Živa!" Koj jo vderó k Abironu vsi grabljivi žohari in služabniki zavida, in zakričijo enim glasom: Zlato in srebro bodi naš Bog!

A vse ljudstvo zajucka, klicaje Arona in sili ga rekoč: Vpodobi nam našega Boga! In Kore zapovedajoč Aronu reče: "Vpodobiti moraš moč in oblast vladarsko po uzoru Egipta!" In Aron poprime klinec in nariše glavo – glavo bikovo s silovitimi rogovi! A Kore in njegova druhal to videti zavpije: Dobro je! dá, tako je dobro! –

Nato se oglasi Datan rekoč: Čemu sama glava? – Vpodobi k glavi trebuh tudi, znamenje Rade in Žive! – In Aron riše in nariše k glavi mesenati vrat in debeli vamp. – Po tem takem se pokaže cela podoba, – podoba bika.

Sedaj zajucka ljudstvo in kliče: Evo! našega Boga! Abiron pa govori k ljudstvu: "Možje in starašini ljudstva! potrgajte zlate uhane gospém in ženam svojim, vi sinovi in hčere, krasotice mile, donesite simkaj zlatine in dragotine svoje, da zlatno postane božanstvo naše!" Nemudoma nanosi ljudstvo Aronu obilen kup dragocenostij svojih. – Lije in izlije se zlato tele. – A ljudstvo mu žge kadilo, in raja okoli malika.

Nenadoma pa stopi Mozes med ljudstvo, noseč tabli zapovedij Božjih, in ko zagleda malika, razžalosti se v duhu rekoč: "Po svojej Radi in Živi napravili ste si malika, naj bi ne branil vašemu mesenemu poželenju." – Mozes zaneti kurišče – sežge zlato tele, pepel potrosi v vodo, in da jim piti rekoč: "Pijte, – pijte! – in napijte se sladčice svojega malika!"


  1. Lust und Genuss.