Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)/Priloga I. (Viri, popolni naslovi knjigam in spisom spredaj omenjenih pisateljev in manjše pripomnje.)
| Zgodovina slovenskega slovstva, II. zvezek Karol Glaser |
ureja Ilona Jerič
| |||||||||||||
Blaš Kumerdej,
Str. 10, v. 15: M. Pohlin, Bibl. Carn. — Šaf. 108. — J. Mam, Jez. XXII. — Apih, »Ltp. Mat. SI.« 1894.
Krainerisch-deutsches Lexicon. Rokopis. Tudi to delo Kumerdejevo se nahaja v licejalni knjižnici Ijub-s Ijanski, in obsega 57 zvezkov po sedem pol ; izdelan je slovar do črke L. — Deutsch-krainerisches W5rterbuch. Rokopis. 34 pol; slovar je dodelan do besede „Aderbinde^ . — Sbirka kranjfkih befed. Rokopis.
Anton Janša Str. 10, v. 22 :
Pogovor od Zhebelnih Rojou fkusi A. Jansha, zhebelniga Dunajskiga Vuzhenika v' nerafhkim jefiku popiffan, na Kranfku preloshen inu pogmiran fkusi vifoku vuredniga, Zhaftitliviga, Vuzheniga Duhouniga Petra Pavla Glavarja, nekadajniga Commende S. Petra fajmafhtra, Sedajniga Lands- prefhke Gofpofke laftniga gospuda. V tem Leitu 1776. Rokop.
Slovenski pravopisi*
Str. 43, v. 33: J. Kopitar, Gramm 1808. - J. Mara, Jez. IX— XI. - Kopitar- ieva Spomenica 1880, 82. — Fr. Leveč, »Zvon« 1879, 227. — Joh. KoSan, Slove- nischer ABC-Streit; mit besonderer Berucksichtigung des Danjko^schen Alphabetes. 6ymn. Prog. Marburg 1890, 1 — 31. — A. Fekonja, Kratka povestnica slovenskega pravopisa, ^Lj. Zv.< 1891, št. 10—12.
Baron Žiga Cojz.
Str. 36, v. 3: Dr. J. Bleiweis, Kol. 1855. — J. Mara, Jez. XXIV. — Malavašič, V spomin 100 letnega rojstnega dneva barona 2iga Cojza 23. listopada 1747, >Nov.< 1847, 185.
Anton Bud^. Str. 38, v. 5: >Lj. Zv.c 1885, 123.
Franc Bile.
Str. 38, v. 19: J. Mara, Jez. IX»°. XXIV. 42. — ^Nov.c 1858, 58. - Vofi. Spom. 43.
14
210 Zgodovina slov. slovstva II. del.
Franc Hladnik.
Str. 38y v, 25: Dr. J. Bleiweis, »Nov.c 1849, 43. — J Rozman, >Drobt.< 1853, 127—133. — Drag. Dežman, Žalovanje ob smrti Fr. Hladnika id., »Ncv.« 1844, 193.
Jurij Japelj-
Str. 52, v. 2: M. Pohlin, Bibl. Carn. 27. — Šaf. 27. — Anton Slomšek, »Drobt.< 1852. — J. Bleiweis, Kol. 1856. — J. Mam, Jez. XXII. — »SI.« 1887, St 196. — J. Benkovič, >Doni in Svet« 1894. — Iz Japljevega pisma iz 1803. L, »Lj. Zv.< 18S6, 125.
® cr groff C /Satcc^ifmu^/ auf 93cf cl|l / ©cincr gilrftl. ®nabcn beig / ^urft:=S3ifc^ofen toon Zatibač) / ilbcrfefet / t)on / ®corg ^aptl bcr ®ci^illingii(i^cn ©ura* / tcnftiftung betj @t. ^ctcr ju Satjbad^ !Di== / reftorcn, unb ffonfiftorialratl^e. / Unb burd) cinc ju bicfcm @nbe aufgcftcUtc Som* / migion ilberfcl^cn, unb fcftgcfe^et.
Na drugi strani ima nemško ter slovensko posvetilo ; slo- vensko se glasi:
NA / PRESVETLO / INU / NARVIKSHI RIMSKO / ZESSA- RIZO / Y' NEMSHIH DUSHELAH, / NA OGERSKIM / INU/ PEMSKIM / APOSTOLSKO KRAJLIZO, VIKSHI VAIVODNO V ESTERRAIHU etc. etc.
PRESVETLA / SAMOBLA§TNIZA !
Premilostiva gospa gospa!
(Pol lista praznega.)
Sedai fo enkrat nafhe gorezhe shele fpolnene. Otrozi fo kruha profili, inu nikoger ny bilii, da bi ga njim enaku res- lomil, Mera inu visha, je bila raunu taku mnoga, koker duskele (dushele), kir fe je delil. Oni Zefsarfka Svetloft, fo fkusi Njih materno fkerb, po timu, kir fo kerfhanfkim ftarifliam te nar modrejfhi Poftave v* obylnofti vfih potreb dodelili, tudi Njih otrozhizhe po zelimu krajleftvu k* eni miši vkup fpravili, kir fe jim le ene forte kruh, ta kruh namrezh tiga po vfih pod- loshnih Dushelah enakiga kerfhanfkiga Navuka lomi.
Prav tedaj fpofhtujemo v* Njih to nar vikfhi Befsednizo te zerkve, kir Oni ta Navuk taifto tim malim takii rekozh, s* mlekam perpravio. Inu sategavolo famii fim Njih narvikfhim nevmeriozhimu Imenu tote na Slavenfki Jesik preneflene Bukve perpifsati shelil, de bi moje hvaleshnu ferze sa leto neismerjeno dobroto ozhitnu na snanje dal, inu to miloftno
Priloga L 211
■ ■ — * ■ ^ , , -
Roko te narbolfhi Matere tudi Slavenzam pokasal, katera sa njih otroke takii lubesnivu fkerby. V* l^to narvikfhi Materno Zeflarfko Skerb inu Miloft fe jeft inu moje želu Kerfhanfku Kardelu ponishnu perporozhim.
ZESSARSKA KRAJLEVA SVETLOST
Njih narpomifhi (! narpokornifhi) KARL Lublanfki Shkoff.
Na 10. in 11. strani je nemški in slovenski naslov ; slovenski se glasi:
1. TA VELKI / KATEKISMUS / S' PRASHANJAMP) / inu / ODGOVARMI / sa / OZHITNU, INU POSSEBNU / POD- VUZHENJE / TE MLADOSTI / v* zeffarfkih krajlevih / DV- SHELAH / . S' tim pregnadlivim perpufhenjam te rim / fke zeffarfke, tudi zeflarfke krajle / ve apoftolfke zeffarize. / V LUBLANI / vtifnene, inu fe najdejo per Ivan Frider. Egerju, dufhelfkimu ftifkavzu. / 1779 /.
Na osmih straneh je nemški in slovenski »Sapopadek«, nato se še -le začenja Katekizem, ki ima 291 stranij.
- ) Gospod Slav. Janžek, župnik v Sevnici na Štajerskem, mi je podaril
katekizem s tem-le naslovom:
N. 4. / TA VELIKI / KATECHISMUS / S' PRASHANJAM, INU / S' ODGOVORAM / sa / ZESSARSKE KRALOVE / DESHELE INU SHOLLE. / Is nemshkiga na flovenfki / jesik prepiiTan. Koshta nasvefan Jl^a kr., Svesan 15 kr. S tim pregnadlivim Perpufhenjam tiga Rimskiga Apoftolskiga Zeffaria. / V GRAZI, / Vtisnene per Andr. Leykamu / 1783.
Na tretji strani je nemški naslov, pa ni točen, ker naziva knjigo: »Auszug des grossen Katechismus fiir Stadt- und Laudschulen der k. k, Staatefi", do- stavlja : »Mit Sr. rom. kais. kdn. apost. Majest£lt allergnUdigster Druek- freyheit, wie auch mit Genehmhaltung der geistlichen Obrigkeit. Gratz, im Verlag der deutschen Schulanstalt.« Od tretje strani naprej je prva nemška, druga slovenska. Ta izvod ima 808 stranij, pa videti je, da jih ne- dostaje nekaj. Važen je ta katekizem radi latinske pripomnje na drugi strani, kjer pravi prireditelj C. J. V., da mora vsled povelja načelnikov izdavaje ta kate- kizem omeniti, da vsled različnosti narečja se ni mogel ozirati na vse izraze; najbolj se je pa pre zaradi pristnosti držal celjskega narečja, pristavivši tu pa tam enake izraze drugih narečij. Tako ima v besedilu nad črto izraz : ofart, spodaj: gisovst, prevzetnost, ferdamani; spodaj: pogubleni id. — Iz št. 4 na naslovni strani se vidi, da so se uže poprej natisnile tri knjižice. Kdo ve zanje ?
14*
212 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
Drugi natis je izšel 1787. L, tretji 1793. L, četrti 1809. 1.
2. Zerkovne Pefmi, Litanie inu Molitve per Boshji flushbi. Is Nemfhkiga na Siovenfku preftavlene. V Lublani, fkus Ign. Kleinmayerja, Stifkavza 1784. 8. 44.
3. Sbrane Molitve is Nemfhkiga na Krajnfku prelo- shene od Jurja Japelna, Directorja per fvetim Petru. V Lu- blani. Eger. 1786. 12«. 140.
4. SVETU PISMU / stariga / TESTAMENTA. / Idest: / BIBLIA SACRA / veteris testamenti / Approbatione et Con- fenfu / celsissimi et reverendiffimi / DOMINI DOMINI / MI- CHAELIS S, R. I. / PRINCIPIS / ac primi archiepiscopi labac. / e Lib. Baron de Brigido etc. / in / Slavo-Carniolicum idioma translata / per / GEORGIVM JAPEL, Parochum / et Decanum ad S. Gancianum in Jeshza / prope Labacum, inter Arcades Romano- / Sontiacos Silvanidem Driadium. / et / BLASIVM KVMERDET, Caef. / Reg. Circuli Celejenfis Commiffa / rium /. PARS PRIMA. / LABACI. / Typi8 Joan Frid. Eger. 1791.
3., 10., 18., 23., 27. vrsta naslova so tiskane rudeče. Na drugi in tretji strani se nahaja slovensko in latinsko posvetilo :
Vifsoke Zhafty vrejdni Gnadlivi Firfht, pervi vikfhi shkof Lublanfki Tebi k' zhafti, inu Tvojmu Velikimu Imenu, kateru bo vezhnu flovelu, perpifheta lete bukve Tvoja Pokorna flu- shabnika Juri Japel inu Blashe Kumerdey.
5. Lyfti inu evangelia na vfe nedele inu prasnike
zhef leitu, katere je novizh na krajnfki jesik preftavil
Juri Japel, Fajmafhter na Jeshzi. V Lublani.
6. Pridige / sa vfe / nedele fkusi lejtu / , katere je / Is mnogih jesikov fpifal / inu / Naprej nefsel / Juri Japel / Fajmafhter, inu Dehant per §. Kanzjanu / na Jeshzi blisu favfkiga mofta. I. Del (Vigneta). V Lublani / Per Ignaziu Klein- majerju 1794. 8. 387. — II. Del. 1794. 8. 323.
7. Preftavljanje ene latinfke Pe j fm i. Imenovane: Ribzhi tih ludy. §kusi eniga Korarja v Zelovzi. 1803.
8. Slawische Sprachlehre, das ist voUstandiger Grammatikalunterricht von der krainerisehen und windischen Sprache, wie sie in Krain, in dem osterreichischen Littorale, in der Grafschaft Gorz, in Steiermark und Karnten gesprochen werden solite, dann wie sie von den Kroaten, Dalmatiern, ^
Priloga I. 213
Slawoniern, B5hmen, Polen und Russen leicht verstanden werden kann, verfasst von Georg Japel, Domherrn etc.*) Rok.
9. Arcticae Horulae Adami Bohorizh a 1584 Witebergae vulgatae, nune redivivae, seu tractatus compre- hendens elementa linguarum principalium slavicae originis videlicet Carniolicae seu Vindicae, Croaticae, Slavonicae, Dalmaticae, Bohemicae, Polonicae et Moscoviticae {Auct. Georgio J apel, Canon. etc.). a^^T-
Šest velikih zvezkov v obliki 4 — 5 pol. Rokopis. To so pri- merjajoče sklanje slovanskih narečij.
Jo^ef Škrinjar. Str. 57, v, 23: Šaf. 145. — J. Mam, Jez. XXII.
Molitu grefhnika per ufakimu is fedem Pfalmov od Pokore k* bogu sdihujozhiga (od Joshefa Shkrinjarja). V Lu- blani per Rezerju 1804. 8". 387. str. — Druga izdaja 1817. — Tretja pri Skarbini. Ljubljana 1817.
Shtirje Evangelifti in Gredni pfalmi. Rokopis.
Po Škrlnjarjevi smrti je dobil rokopis Metelko in ga hotel izdati, česar pa morda ni utegnil radi premnogih službenih opravil Iz Metelkove zapuščine ga je dobila »Matica Slovenska« in ga dala »Katoliški družbi za Kranjsko«, ki ga hrani še zdaj.
Anton Traven (Traun), Str. 57, v. 29: Saf. 109. - J. Mam, Jez. XXII.
Jožef Eihar.
Str. 57y v. 31 : Šaf. 109. — J. Mara, Jez. XXII. — Rihar ali Richter, ^Lj. Zv.€ 1882, 253.
Modest Sraj. Str. 57, v, 34: Šaf. 109. — J. Mam, Jez. XXII.
Matevž Wolf. Str. 58, v. 1 : Šaf. 109. — J. Mam, Jez. XXII.
Anton Linhart
Str. 58, v. 9: Šaf. 28, 29. - J. Mara, Jez. XX. — Pet. pl. Radics, »Lj. Zv.c 1893.
») Kop. Gramm. XLVI.
214 Zgodovina slov. slovstva. 11. del.
Linhart se je kot dijak v viSjih razredih marljivo udeleževal pesniških in govorniških vaj. Govoril je latinski: Epicedion in mortem Principis et Archiepiscopi Salisburgensis Sigismundi e ComitiJ)us de Schrattenbach; nemški: 3)an!rcbc auf bic Sonbftftnbc beS ^crjogtl^umž ©roin toegen ©infill^rung unb Sluf* ttol^me neuer SGStffenfc^aften in bie 2at)hač)m\č^tn @d^u0en; deklamovalje: @tne Dbe an ben $od^»itrbtgft. ^oc^g. $. $. Stati bed ^eil. ^bm> Sftetc^filcften unb ^ifd^of 5U 2at)hač) an^ bem @rdf(. ^aufe Don ^erberftein bei bem ^ntritte bed Sat^Bac^erifd^en ^iStl^umd. — (Sin ©ebid^t »on ber 9?atur:p]^iIofo^l^ie in bcutfd^cn ©cgametem. — Messias: Idyllum sacrum ex cL v Poppe conversum. — Omeniti je še: Sine 9fiebe on bic 3lfabemie htt) ber Stnfunft ©r. ©jceHen^ bed ©od^geb. $. §. SSincenj bed $ei(. 9ldnt. Sf^eid^dgrafen Urftni unb dlofenberg ald Sanbed^ouptmannd in (£rain.^)
1. Shupanova Mizka. Ena komedia v* dveh akteh. Prenarjena po tej nemshki: Die Feldmtihle, inu v Lublani jegrana v Lejti 1790. Stifkana per Joan. Frid. Egerju. 8. 37.
2. Ta Veffeli dan ali Matizhek se sheni. Ena komedia v* pet aktih, obdelana po ti franzof ki : La folle journee ou le mariage de Figaro par M. de Beaumarchais. Stifkana v' Lub- lani v* lejti 1790 per Ignazi od Kleinmayerja. 8. 50.
3. Bukve od Kug in Bolesen Goveje Shivine tih Ovaz inu Svin, popiffane sa Kmet^ na povelje te nar vikshi Gospufke od Joannesa Walstajna, Dohtarja sa Arznijo, inu Ranozelnoft, Directorja inu vuzhenika shivinfke arznije v' zeffarfkim krajlevim shpitali za shivino na Dunaju. V Lublani. Per Ignaziju Kleinmayerju. 1792. 8. 208.^)
4. Versuch einer Geschichte von Krain und der tibrigen stidlichen Slaven Osterreichs, von Anton Linhart, k. k. Kreisschulcommiffar und Mitglied der okon. Gesellschaft in Krain. L B. Von den ersten Spuren einer Bevolkerung im Lande bis zur ersten Anpflanzung der krainischen Slaven. Mit einer grossen Karte und zwei kleinen Kupfern. Laibach. Eger. Verlag W. H. Korn. 1788. 8. 444. — II. B. Von der ersten Anpflanzung der krainischen Slaven bis auf ihre Unter- jochung durch die Franken. Mit einer Karte von dem alten Karantanien und einer rasonnirenden Tabelle tiber das slavische Alphabet. Laibach. 1791. 8 397.
Knjiga presega glede vrednosti vse, kar se je do one dobe pisalo o kranjski zgodovini.
- ) Izvestja muzejskega društva 1895, 122—124.
') Vzglede navaja J. Mam. Jez. XXIL
Priloga I. 215
Valentin Vodnik. ^
Str, 61, v. 1 : Danecki, »N.c 1844, 139. — Bleiweis, Kol. 1853. — Dr. Toman, Vodnikov lOOletni rojstni dan, »N.« 1857, 354. — O Vodnikovem godu, »N.c 1858, 29. — J. Novak: O Vodnikovem spominku, »N.« 1858, 365. — M. Pregel: Še nekaj o Vodnikovem spominku, »N.« 1858, 334. — Dr. Gosta: Bukve Vodniku v spomin, >N.< 1858, 34-35. — M. Majar: O Vodnikovem spomeniku, >N.« 1858, 316. — Dr. E, H. Ck)sta: Vodnikov Spomenik, Vodnik-Album. V Ljubljani. 1859. 4. 268.
— Še nekaj od Vodnika, >N.< 1869, 218. — Vodnik, »N.c 1865, 42. — J. Mara, Jez. XIV. 1—47. — M. Pleteršnik, Vodnik - učitelj, program Ijublj. gimnazije 18.
— Valentin Vodnik Slovenskim učiteljem, »SI.« 1874, 14. — Fr. Leveč, »Zv.« 1879» s podobo. — Listine in pisma iz Vodnikovega življenja (iz arhiva Mat. SI.), »Lj. Zv.« 1889, 393—418. -— F. Wiesthaler: Slavnostni govor ob odkritji Vodnikovega spomenika v Ljubljani, dne 30. junija 1889, »Lj. Zv.< 1889, 386—392. - M. O.: O slovesnem razkritju Vodnikovega spomenika, »Dom in Svet« 1888. — A. M.: Vodniku povodom odkritja njegovega spomenika, »Dom in Svet« 1888. — P. Bohinc, Valentin Vodnik. Izdala Družba sv. Cirila in Metoda. Ljubljana.
Pesmi v spomin Valent. Vodniku so zložili v »Vod. Spom.« 1859: J. Bile, 74; Fr. Cegnar, 79 ; M. Hladnik, 108; M. Kastelec, 116 ; J. Kosmač, 128; Mir. Vilhar, 185; A. Praprotnik, 197; A. Slomšek, 211; BI. Sušnik, 217; Fr. Svetličic, J. Virk, 253; BL Potočnik, 264. — V nemSkem jeziku: Aug. Dimitz, prevod PreSernove pesni: V spomin Valentina Vodnika. — Leopold Kordesch: An Vater Vodnik. — Jos. Leinmiiller: Nachruf an Vodnik. — C. Melcer: Valentin Vodnik und Dr.Fr. Prešern.
— Fr. Verbnjak: Vater Vodnik, vse te v »Vod. Spom.« 1859.
Fr. Prešern: V spomin Valentina Vodnika, »N.« 1845, 12. — Mirko Zorin: Godovnica Vodniku, »N.« 1864, 47. — M. Vilhar, »N.« 1849, 195. — F. G.: Spomin Vodniku, »N.« 1860, 37. — Mirko Zorin, »N.« 1864, 47. - J. Resman: Na slavo Vodniku in Prešernu, »N.c 1869, 69. — J. Bile, »SI« 1875, 16. — V spomin Val. Vodniku, »SI. N.c 1875, 35—36. — Pesen deklamirana pri Vodnikovi slav- nosti v Kranju, »SI. N.« 1880, 29. — J. Cimperman: V spomin 125 letnice Vodniko- vega rojstva, »Lj. Zv.« 1883, 243. — A. Funtek: Vodniku: Slavnostna kantata, »Lj. Zv.« 1889, 385.
Vodnikova slavnost, »Lj. Zv.c 1889, 385—418; »SI.« 1889, 148-155; »Ed.« 1889. 53—57; »S.« 1889, 26-^27. - Vodnika naslikal Nadič, »Lj.Zv. 1890, 61. — Pesme Valentina Vodnika. V Ljubljani. Natisnil J. Blasnik 1840. 8. 100.
— Vodnikove pesni. Uredil Fr. Levstik. Izdala in založila Matica Slovenska. V Ljubljani 1869. — Valentina Vodnika Izbrani spisi. Uredil Fr. Wiesthaler. Izdala in založila Malica Slovenska. V Ljubljani 1890.
Dn6 15. avgusta 1810 se je v Ljubljani sijajno slavil Napoleonov imendan; o razsvitljavi je bil na deželni hiši transparent:
Od Beljaka do Budve Ilirzi pojo:
Nafh vojvod je Marmont, posdravljen naj bo.
»Lj. Zv.« 1883, 268.
Ko je J. Vrhovnik iskal podatke za svoj lepi in temeljiti spis o Debevcu, je zasledil med dotičnimi listinanii tudi nekaj listov v 4°, vdetih v Debevčevo „^rainevifd^«flauif(]^e (Bptač^lt^vt" , ki obsegajo Vodnikove opombe k temu delu z
216 Zgodovina slov. slovstva II. del.
naslovom: ,,Unmagge6(t(i^e ^emerfungeit aU ^eitr&ge juc frainertfd^en (^rammati! t)on SSalentin SSobnif an ben SBerfogcr berfelben."
Naznanja mu, kako bi sklanjal besede: Zhlovek, Brat, Shena, hledoft, JPifmo,
V jednini navaja sedem sklonov; v množini je pri prvem vzorcu izpustil ablativ, zato je pridal lokal, vsi drugi uzorci imajo pa po osem sklonov.
1. Pefme s a pofkufhino. V Lublani natifnene per Joannesu Rezerju. 1806, 8". 46.
2. Pefmi / sa /Brambovze. (Vigneta = Vojaška kapa s sablo). 1809. 8. 16.
3. ABEZfiDAO / ali / Asbuka / ®a^ ABC-S3uc^, / L' Abece / Vigneta = kmetska hiša / Natifnena / per Rezerju sa saklado pervih fhol / 1812. / V LUBLANI / na prodaj per Vilhelmu Kornu.
V »Ogovoru na vuzhenike« zahteva, da se imajo otroci učiti na podlagi materinščine ; zato podaje otrokom trojno abecedo, slovensko, nemško in francosko, da bodo potem lahko napredovali.
Od 10 — 13. str. je majhen slovensko - nemško-francoski slo- varček, n. pr. : Daniza, / bcr 2Korgcnftcrn / Tetoile du matin ; / dimnik / bcr ©d^ornftcin / la cheminee id. / ; na strani 14—15 Oče naš v treh jezikih, na 16. str. je »Edenkrat eden« (@inmalcini§).
^) V licejalni knjižnici v Ljubljani se nahajajo:
ABECEDIKA / aU / Plateltof / Sa tifte, katiri fe otte Krajnsku / brati na- vuzhiti. / -- (Črke so natisnene v štirih različnih oblikah). / V LUBLANI 178«.
Na devetnajstih straneh je zlogovanje ; potem nasleduje :
Visha beffede skladati, inu brati fe vuzhiti / , juterna, in večerna mo- litev, Vera, Upanje, Ljubezen, Božje in Cerkvene zapovedi in Rožni venec. - II. natis 1798. 1.
Pet let pozneje je izšel:
Nov popravleni / PLATELTAF / ali / Bukve teh zherk / inu besedi / sa vfse / Kateri fe ozho Kransku brati / is Fundamenta vuzhiti / . Vigneta = Deček z vencem in liro v rokah / Is Pervolšnjam tih Vikfhih / V* LUB- LANI. ; So ftiskane, in fe dobe naprodej per JAN. / FRIDRIHV EGERJU.
Ta >Plateltaf< ima tudi »Molitev pred in po šolic, >Kratku podvisanju (!) k' lepimu in zhednimu sadershanju«, >Kratke pripovedkec v raznih pisavah, n. pr. »ta rado otrok«, »to brumnu dete«, >ta gofpodarfki otrok«, »ta movzhezhi otroke,
- %a ^txa\č)i\t)\ Dtrofc; nato nasledujejo še nekateri nauki, n. pr. »super navarnoft«
v obliki stihov, dasi brez rime in mere.
Ta »Plateltaf< se je ponatisnil 1808. L s Štetimi stranicami in s kratkim dodanim imenstvom o raznih udih človeškega telesa in hišnim orodjem.
Priloga I. 217
4. KERSHANSKI NAVUK / sa ILLIRSKE DESHELE / vset is Katehisma sa vfe zerkve / Franzoskiga Zesarftva. (Vigneta). / Se najde per H. W. Kom, Bukveprodajavzu. 1811. mala 8«. 133.
Na tretji strani ima ta-le:
Ispif is pervopifa Zefarfke fkrivne pifavnize. V poflopju Tuillerie 4 dan malitravna 1804.
Napoleon Zefar Franzoski, Kral Italie ; Na nasnanje nafhiga Ministra sa zhefhenje Boshje, fmo fklenili ino fklepamo tako :
Per vi zhlen. — Sa dopolniti 39 zhlen postave defetiga dneva mefza seleDarja« defetiga leta, bode osnanjen ino fam sa vfe zerkve katolfhke zeliga zefarflva napovedan ta kerfhanfki navuk, k tir je timu fklepu per- losben ino ktirga je poterdil preimenitni Kardinal Papashovi pof lan.
Drugi zhlen — Nafh Minifter sa zhefhenje Boshje bo fkerbel sa natif ino rasfbiranje tiga kerfhanfkiga navuka, ino fkos defet let ima pofebno oblaft vse tako oberniti, kakor je treba, de bo ta fklep dopolnjen.
Tretji zhlen. — Ta fklep bo natifnen, ino fpredaj poftavlen v' flednih bukvah kerfhanfkiga navuka, ino djan med fapif vfih poftav.
Zheterti zhlen. — Nafh Minifter sa zhefhenje boshje je dolshen
ispolniti ta fklep.
Napoleon.
Na Zefarjevo povelje Zefarfki fkrivni Pifar. Hug, B. Maret.
sa podoben prepif Minifter zhefhenja Bofhjiga. Portalis.
Izvod V licejalni knjižnici v Ljubljani ima znotraj na okviru pripomnjo : SScrbotl^en tpcgcn ?(uglegung bei8 IV. ©ebotl^c^ ©ottc^, xM^ fi^tlid^ ber ^ftid^tcn gcgen Napoleon unb ber 2 ten gragc ©eite 90 unb 43. — Prašanje str. 90 slove: So vfi dnevi v tednu dobri za poroko? — Odgovor: Vfi fo dobri.
5. Pifmenoft / ali / Gramati ka / sa / Perve Shole/ (Vigneta). V Lublani. / Natifnil Leopold Eger, 1811. / Na prodaj v* fholah. / 8. VIII. 190.
Vodnikova Kranjska pismenost, okrajšana za male šole. V Terstu 1847. J. Papš, vladarski natiskar. (Na prodaj per C. kr. mestni gosposki v Terstu in drugih primorskih soseskah.) 8. 59.
6. Pozhetki / Gramatike / to je / Pifmenosti / Fran- zoske / Gospoda Lhomonda / Isflusheniga vuzhenika
218 Zgodoiiaa bIot. slovstva. II. del.
per vifokih fholah /V Pariš u. / Sa latinfke francofke fhole /Vmirii / Preftavil Vodnik. / Vigneta /VLublani/ per Janesu Retzerju Natifkavzu / 1811, mala 8". 118.
7. Kuharske Bukve. / Iz Nemfkiga poflov^njene /od V. V. (Mala slika) / Lublana. / Natifnene per Kleinmajerji / fkusi Baklado / Andrea Gassler na tergi Nro 190. / 1799. / 8°. 176.
Knjigo lepSe slika z gaslom: »Narbolfii jedi ^ Za lačne ludi«; pisava je še v precej lepem jeziku in predgovor se obrafia kondno do gospodinj po kmetih, naj pripomorejo »do popolnimosti distega kuhinjskega jezika«, obsega sedem stranij ; ena stran bodi v vzgled:
Krojnize fe kuhEinja teshkč uzb;. k;r ne saltopio pom^nik fraDzoskeh, anglejfkeh, lafhkeh inu D^mfhkeh beredi; pof^bna nadloga je po desheli sunaj mefta, tam ga nI zhloveha, kir bi fkrivno saflopne befede rasloshil nevajenem flov^nkam. Torej fim fi persadel sazhetik ene kraJDffae kubine v' roke dati mojim rojakinjam. One imajo zbali, de (o oarejavke adraveb, dobro difhezlieh inu snafhneh jedi; tedaj jeh nagovorira: llurite tudi ve zhaft vafht kuhini, de jo bote t' laftnim flovenfkim jesiki saftopile, govorile inu ohranile. Ako nifem morebiti vfe prav po krajnfkim sadel, bodete ve popravile, inu sa en drugi perhodnikrat pau<'dale, kaj imam prenarediti, kadar Ce bodo te bukve dru^zb nalifkavale. Sledna vmetnoft ima fvoje laftne befede; tudi v? imate fvojo visho kuhinfke ftvaii imenvati, tedaj bodele narbol snale mojimu flabimu perzhetku popolnimoft natoshiti. Zbemii befede krafli? Al ni floveDfki jeaik sadofti premSsben?
8. Babifhtvo / ali / Porodnizharfki Vuk / sa Babize. / Pifal / Dr. Janes Matofhek / zef. kr. vuzhenik porodni- zharftva na vifoki / fholi, ino sdravnik v porodnifhu. / V Ljubljani 1818, / Natiskal sa / vtroiliik pifavzhov Joshep ^karbina bukvotif, / ima na prodaj pifavez. Navadno se knjiga navaja popačeno; prvi del gre do 247. str.
in obsega 449 paragrafov; drugi del z istim naslovom sega od 261. do 440. strani ; zadnji paragraf je 751.
Knjigo je prelt^^telj pisatelju izvirnika posvetil tako-le:
Vrojeni Gofpod / Franzifhk Saveri / Shlahtni Gofpod ""•"'"hek / Doktor Sdravilftva / zef. kr. Vize- Direktor hkiga Vuka na Vfefholftvu, Tovarfh sdravnifhkiga / 10 Sdrushbe na / Duneju etc. etc. Vam / podaja / s ihnejfhim pofhtovanjem, ino / s neisbrifUvo hvalesh- Pilavez.
Priloga I. 219
V predgovoru pravi pisatelj nemškega izvirnika, da ume samo češko, da so se pa »dali pregovoriti gospod vuzhenik Balant Vodnik znani slovenfian, de so mojo nemško ino češko besedo tolmačiti se lotili. Zgol samoč po njih se je zgodilo, de v devetnajstem veku pride na dan ,Porodničba' v pokmetški Krajnfhini, za ktero oni so vsi živi in vneti.«
Predgovoru sledi »Prifega poterjene babize«, »Sapopadik« in štiri strani imenstva.
9. Deutsch -W indisch-lateinisches Worter- buch. Slovar nemško - slovenski - latinski. Verfasset von Va- lentin Vodnik, Professor des zweiten Jahres der Huma- nitat am Lyzeo zu Laibach. Glavni naslov:
9
Lublanske Novize od vfih Krajov zeliga fvejta v lejti 1797. (in 1798.) — V Lublani, Vendajati sazhete inu natifnene Per Joannesu Fridrihu Eger, na Polanah Nro. 3. Na posameznih listih naslovi :
Lublanske Novize Jann. Fridr. Egerja. (V Sredo 4. dan Profenza 1797 Nro. 1.)
Favel Knohel.
' Str, 67, v, 19: Šaf. 35, 83. — J. Mam, Jez. XXII. ~ Gregor Jereb, »Lj. Zv.€ 1893.
1. §htiri pare / kratko-zhafnih / NOVIH PESMI / od Paula Knobelna fkovane / Inu Krainzam sa fpomin dane. Pervizh vun dane v' Kraini per Ignaz Kremshari. 1801, 8. 40.
Ta pesmarica obsega : 1) Od podsemeljfkih jabuk. 2) Od perdza. 3) Ta sbohani Bogatez. 4) Taistim, kateri fe ptuyh sh^n deileshni fture. 5) Taistim shenam, katere nifo s' enim mosham sadovolne. 6) Nova krama. 7) Jamranje enga saftarenga inu saerjavenga de- klizha. 8) Sa puftni dan.
2. Ena lepa lubesniva in brania vredna historia od te po nedoushnu ven isgnane fvete Grafnie Genofefe, is tega mefta Pfalz, je is nemfhkiga na kranjfki jesik pre- obernena. V Krainu per Kremshari. 8. 79.
Knjižica nima niti letnice, niti imena prelaga teljevega. ^
220 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
Matej Ravnikar.
Str. 74, v. 32: »N.* 1845, doklada SI 50. - Jos. Kovači« v >Drobt« 1858, 81—107. - Šaf., 37 — 9. — Jos. Mam, »SI.« 1876. št. 89-91. — »Jez.< XV. 63—70. - Vladimir, »Kol. Moh.« 1878, 175—182. — Jernej Ravnikar, Tržaško- koprski škof Matej Ravnikar. Izdala in založila Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 1890.
Pisateljsko podporno društvo je vzidalo v rojstno hišo ploščo. L. Svetec je imel slavnostni govor. »Lj Zv.« 1890. 509.
Bolhober, M. Ravnikarjeva stoletnica »SL« 1876, 32; ob istem predmetu govora »SI. N.« 1870. št. 24; »Sl.< 1876, 89—91. — Viktor Bežek, Jezik v Mat. Ravnikarja Sgodbah id. v Gimn. prog. novomeškem 1889.
1. Perpomozhik / Boga / prav fposnati in zha- ftiti, / ino/pot prave srezhe/ po Jesufovimu viiku in shivlenju. / Prestdvleno isnemfhkiga in femtertje pomnosheno. / Vigneta = kmetska hiša / Dobiti v' Duhdvfhnizi j V Lub- lani 1813. Natifnil Janes Rezer. .
2. §veta / Mafha / ino / Kerfhanfko / Prem i fh lo- va nj e / is fvetiga pifma / sa vfak dan mefza, / tudi / druge lepe molitve. / Dvanajftizh popravleno ino pomnosheno dano na fvetlobo. /V L u b 1 a n i natifnil J. Rezer, natifkaviz. 1813. 12«. 330«. — 13. izd. 1817. — 14. izd. 1820. — 15. izd. 1822. — 16. izd. 1826.
3. Sgodbe fvetiga pifma / sa / mlade ljudi. Is nemfhkiga preftavil Matevsh Ravnikar, defete fhole z. kr. vuzhenik. /Prvi del./ Sgodbe ftariga sa- kona. / V Lublani. Na prodaj per A. H. Hohnu bukvovesu. 1815. 8°. 344 str. — Drugi del. Sgodbe noviga sakona. V* Ljubljani 1816. 8«. 310 str. — Tretji in zhetrti del, Sgodbe noviga sakona. V Lublani 1817. 8«. 327.
4. Abezednik sa Shole na Kmetih/ v zef. kral. De- shelah. V Lublani 1816. 8«. 95 str. Nemški naslov: 3iameii^ biid)Iein jum ©ebraud) ber Sanbfc^ulen in ben !. !. ®ta a t en. Tako po Safafiku 51; licejalna knjižnica v Ljubljani pa hrani pod znakom II. C. 10227 d. 28 abecednik z naslovom : Abezednik / sa/ Shole na Kmetih / v* zefarfkih kraljevih Deshelah. / Velja vesan 5 kr. / V Ljubljani, 1816. Na prodaj per Jurju Lihtu, bukvoprodu, in s' fholfkimi bukvami sakladniku. Mala 8. 36.
5. SIcinc ©rja^Iungen. 3^^ ®ebrauc^e bet Sanbfd^ulen in ben faif . fonigl. ©taatcn. Male / P o v e s t i / Sa / Shole na
Priloga L 221
Kmetih/ po zefarfkih kraljevih Deshelah. / Veljajo vesane 17 kr. / Vigneta = Igrajoči deček. / V* Lublani, 1816. Na prodaj per Jurju Lihtu, bukvoprodu, in s* fholfkimi bukvami sakladniku.
Na levi strani je nemško, na desni slovensko besedilo ; po- vesti so tiskane od str. 44, 70 in 72 v raznih oblikah črk. Povesti so mične in izbrane kaj srečno. Spisal je to knjižico 1809. 1. Debevc, bivši katehet nunskih šol v Ljubljani ; v tej izdaji ji je jezik po- pravil Ravnikar.
6. Kerf hanfki / kat olfhki / Na vuk / f.' prafhanji ino odgovori. / Vigneta = Tabli Mozesovih zapovedij. / S' perpu- fhenjam velke duhovfke ino deshelfke oblasti. V Lublani 1822. Natifnen per Leopoldu Egerju. 8®. 260.
Jernej Kopitar.
Str. 76, v. 33: »Nov.« 1844, 139. - »Nov.« 1845, 183. — »Nov.« 1852,315, 318. — »Nov.« 1857, 278. — Novi Vedež 1852, 315, 318. — Barth. Kopitar's »Selbst- biographie«. v Miklosich, >SIavische Biblioth.« — Erinneruog an Kopitar, »čas. Čes. Mus.« 1871. — Nekateri Kopitarjevi listi v »Čas. Čes. Mus.« 1872. — Dj. Rajkovid, »Srbska Zora« 1879, št. 4 — 5. — Lamanskij, »2ur. Minist. Nar. Pros.« Peterb. 1879 do 1880. — Kopitar in HofFmann voq Falersleben »S.« 1874, St. 7. — J. Mara, »Jez.« XViII. — J. Mam, Kopitarjeva spomenica. Ljubljana 1880. — Rajm. Čuček, Stoletnica Kopitarjevega rojstva, »Slov.« 1880. — Vatr. Jagid, Briefwechsel 2wischen Dobrowsky und Kopitar (1808—1828), Berlin 1885. — Kopitarjev grob, »Ij. Zv.« 1883, 604. — Kopitarjev grobni spominek »Slov.« 1886.
1. Glagolita / Clozianus, / id est / codicis glagolitici inter suos facile antiquissimi / olim / dum integer erat Vegliae in thesauro Frangepaniano habiti pro S. Hieron^mi bibliis Croaticis / supparisque ad minimum exarati a. MLVII. Cyril- liano Ostromiri Novogradensis, / AsuJ^avov folirum XII. membra- neorum servatum in bibliotheca/Ill."** Comitis Paridis Cloz Tridenti. Litteris totidem cjrrillicis transcriptum, amplissimis de alphabeti glagolitici remotiori antiquitate et liturgia slavica a. d. DCCCLXX primum coepta in Pannonia, prolegomenis historicis et philologicis, monumentis item tribus dialecti Carantanicae saeculi X. Monachii repertis, itemque speciminibus slavicarum cis Danubium dialectorum ab anno MLVII. ad MDGGCXXXV ; calendario slavico a. MLVII. aliis- que ineditis; addito graeco glagolitae interpretis Tcpo^^ijjLsva) latinaque slavicorum omnium interpretatione, linguae demum
222 Zgodovina slov. slovstva. IF. del.
Slavorum utriusque ritus ecclesiasticae brevi grammatica et lexico illustratum edidit et qualenicumque hanc editionem suo studio et peculio procuratam honoris et grati animi causa, quod in quinquennium tractandum edendumque šibi codicem concredidit, Ill"*<* Comiti Paridi Cloz Tri- dentino / felici codicis domino / dediča vit / Bartholomaeus Kopitar/ augustissimo Austriae imperatori a bibliothecae palatinae custodia. (Tu naslednje izrek sv. Pavla Rimljanom XIV. 11 : »In vsak jezik bo priznaval boga« v latin- skem, grškem, cerkveno - slovanskem jeziku iz raznih roko- pisov). Cum tabulis aeneis duobus. Vindobonae, prostat apud Carolum Gerold bibliopolam. MDCCCXXXVL 86 fol.
2. Hesjchii / Glossographi / discipulus et epiglos- sistes Russus / in ipsa Constantinopoli / sec. XII — XIIL E codice Vindobonensi graeco-rufsica omnia, additis aliis pure / graecis, et trium aliorum Cyrilliani lexici codicum speciminibus aliis- que miscelaneis philologici maxime et slavistici argumenti,/ nune primum edidit / et / scientiarum academiis / Berolinensi et Petropolitanae / si quidem mereantur, promovenda sistit/ Bartholomaeus Kopitar / augustissimo Austriae Impe- ratori a bibliothecae palatinae custodia et utriusque academiae sodalis. / Cum tabula aenea graecorufsica. / Vindobonae 1839. Gerold. 8«. XXIV. 72.
3. Evangelia slavicae, quibus olim in regum Francorura oleo sacro inungendorum solemnibus uti solebat ecclesia Remensis, vulgo Texte du sacre, ad exemplaris similitudinem descripsit et edidit J. B. Sylvestre. Evangelia latine vertit eisdemque interpretationem latinam e regione adjecit B. Ko- pitar, Parisiis 1849.
4. Anti-Tartar oder Herstellung des Thatbestandes in Sachen der VViener Editio Princeps (1834) des altesten Denk- mals der polnischen Sprache, namlich des polnischen Drittels des (nicht Margarethen — sondern Elisabeth - Hedwigschen Psalterium trilingue (A. 1300—1370) zu St. Florian in Oster- reich gegen den plagiarischen Roman eines Tartaren. Als Manuscript fur Freunde herausgegeben von Leberecht Has- senschelm. Stockholm bei A. Bonnler. Druck von Breitkopf und Hartel.
Priloga I. 223
Povod tej knjigi je bil ta: Znameniti Spominek^ ki ga je hotel izdati sam, pokazal in izročil je Kopitar poljskemu grofu Sta- nislavu Duninu-Borkowskemu s tem pogojem, da ga naj vsega izda na svoje stroške. Ta pa je izdal samo poljski del z nepravim na- pisom: »Psalterium reginae Margarethae« (psaltir kraljice Margarete). Nato je zgrabil Kopitar Poljaka najprej v ^JahrJmch der osterr. Lit.^^ potem pa v napominani knjigi, da dokaže, komu ide čast, da se je izdal v prvo ta psaltir.
Leopold Volkmer.
Str. 83, v. 6: A. Slomšek »Drobt.c VIII. let. 107 — 126. — M. Lendovšek »Zbrani spisi< 85—114. — Šimen Povoden v >BUrgerliches Lesebuch« 557. — J. Mam, Jez. XXIII. 7—9. — Leopold Volkmer, veseli pesnik Slovenskih goric 1741 — 1816. Objavil in razložil dr. Jožef Pajek. Ponatis iz Popotnika. V Mariboru 1885. Tiskarna sv. Cirila. — J. Macun, Knj. 68.
1. Pefme k tem opravili te fvete mefhe, s toj pefmoj pred predgoj is nemfhkega na flovenfko preftavlene sa fare Optuifke dehantie. V Grazi, pri Franzi Antoni Royerji. 1783.
Šest let pozneje je, bila natisnena Volkmerjeva knjižica :
2. Der Messgesang. — Mefhna pefem. V Grazi pri Widmannstatti. 1789. 16«. 22,
in 18 let pozneje:
3. Hvala kmetifhkega ftana ino tobazie trave v dveh pefmah sapojena v leti 1807. V Marburgi fe neide per Josephu Martinu Merzinger, bukvarju. Pritifkana pri F. Schiitzi. 8.
4. Leopolda Volkmera, pokojnega duhovnika Sekovfke Shkofije fabule ino pefme. Spravil in f kratkim VolkmeroVim shivljenjem na fvitlo dal Anton Janez Murko. V Gradci. Na prodaj v Fr. FerstFvi knjigarnji Janesa Lourenza Greiner. 1836. 8«. 148.
Štefan Modrinjah,
Str. 84, v. 9: »Nov.< 1854, 158—159. — J. Macun, Knjiž. 73, 76. — Trstenjak- Flegerič, >S1. Nar.« 1876, St. 32—33. — J. Marn, Jez. XXIV. — »Zora« 1876. — »Kres« 1883, 522. — Bož. Raič, Slavnostni govor pri svečanosti Štefana Modrinjaka, »SI. Nar.« 1881, št. 161 — 164, se je pečal bolj z zedinjeno Slovenijo nego s slav- Ijencem.
224 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
Mihael Zagajšek (Jurij Zelenko) (1739—1824)
Str. 84, v. 22 : Kop. Gramm. XLIV. - Dobrov8ky, Slovanka L 185. - Šaf. 56.
— J. Marn, Jez. XXIL — J. Macun, Knjiž.
Slovenfka Grammatika oder Georg Sellenko'8 Wendische Sprachlehre in dautschem und wendischem Vor- trag, mittelst welcher sowohl der Deutsche als auch der Wendische auf die leichteste Art diese Sprache regelrecht zu reden und zu schreiben erlernen kann. Zilli mit Fr. Jos. Jenko's Schriften. 1791. 8. 349,
Janez Pavel Ješenak.
Str. 84, v. 28: Šaf. 40. — A. M. SlomSek, »Drobt.* 1848. — J. Macun, KBJiž. 66. — J. Marn, Jez. XXin.
Bukve sa pomozh inu PridKmetom potrebne, ukupsioshene sa Slovenze od Joannesa Paula Jefhenagg, per- viga Fajmafhtra preden zefarfke kraleve Fare Ullimne inu vuda zef. kral. Tovarfhije deshelfkiga Kmetovanja u Gradzi. Pervi deil od ofkerblenja tih Njiv. V ZelH per Joshephu od Bacho, zef. kral. Kresie Stifkauzu 1821. X. 149.
Janes Nep. Primic.
Str. 85, v. 1 : Šaf. 38. — J. Macun, Knjiž. 73—74. — J. Marn, Jez. XXIII.
— >S1.« 1883, št. 206. — Peter pl. Radics. »Kr.« 1883.
1. Abezeda sa Slouenze^), kateri fe hozhejo Slovenfko brati naučiti. V Gradzu, natifnjena per AL Tufliu 1812. 8. 304
2. Prava pot k* d ob rimu ftanu^ aH ena befeda ob pravim zhafi. Na pervo is Angleshkiga v Nemfhki, sdaj pak
v' Slovenfki jesik preftaulena (fkusi Janesa Nepo-
mukaPrimiza). V Gradzu natifnjena. ino fe najde per Al. Tufhu, bukvarju. 1812. 8^ 34.
3. Nemfhko-Slovenske branja, v* katerih fe snaj- dejo rasne pravlize, bafnije aH fabule, v* svezanim in proftim govoru, pogovori, pripovifti veftniga sadershanja, pefmi, vganke, kratek obras hiftorije ftarih Slovanov, prigovori, mnogitere koriftne vade v govorjenju ino sgodbe fvete na kratkim. Na
- ) Šaf. 50, — Dobrovsky, Slovanka 1. 236. — Kranjsko zgodovinsko druStvo
v Ljubljani ima jeden izvod. — Mitth. d. h. Ver. f. Krain 1862, 114.
Priloga I. 225
fvetlobo dal Janes Nepomuk Primiz, ozhitni uzhenik Sloven- fkiga Jesika na Grashkim Lizeji. V nemfhkim Gradzu v' salogi ino naprodaj pri Josefi Milerzi. 1813. Natifnene s' Lejkamovimi zherkami. 8®. 147. str.
4. Novi Nemfh ko-Slo venfki Bukvar al ABC. Otrokom lehko saftopleri, Neues Slovenisch - Deutsches der Fassungskraft der Kinder angemessenes ABC, welches aus- erlesene, leichte und belehrende Aufgaben, Erz^hiungen und Unterhaltungen enthalt, bearbeitet von Johann Nepomuk Primi z. Graetz im Verlag bei Josepha Miller. 1814. 8®. 146 str.
Br. Vincencij Franul de Weissenthurn.
Str. 86, v, 11: Dobrovsky, Slovanka I. 234. — Kopitar, Gram m. — Metelko, Lehrg. XXV. — Gr. Jereb. »Lj. Zv.« 1892.
Saggio / Grammaticale / Italiano- Cragnolino, composto / da / Vincenzo Franul de Weissenthurn / dottore di Legge / . Parte Teoretica / = Sbudi fe kranjf ka Modriza / Sadofti fi fpala do sdej / Al ni ozhitna praviza / D* obudena bofh sa na / prej ? / = Trieste MDCCCXI. / Dalla Stamperia di Antonio Maldini / Con Approvazione / 355 str. 8®.
Šest prvih listov ni zaznamovanih ; druga stran zaglavnega lista ima citat:
Stupent in aliis (Linguisj vel Litterula parva artem trans- gredi, et paene propria lingua vitium generat per singula verba. Res mira! tam magnos viros prudentiae deditos — cuncta haec in alienae gloriam transferre, et usum Scripturae in Lingua indigena non habere. Ottfried — Gottsched.
Citat je posvetil »Prevzvišenemu gospodu Frančišku Serafinu knezu Porciji, grofu ortenburškemu, dednemu gospodu premskemu, senožeškemu, lauterbufškemu, mallenhofskemu in dr. nositeljem velike svetinje sv. Humberta, kraljevskega reda bavarskega.«
Janez Debevec,
Str. 86, v. 40: Šaf. 135. — J. Marn, Jez. XXII. — J. Vrhovnik, Izvestja muz. društva 1895.
1. Kratki navuki / regelze inu molitve / sa Sakrament te / pokore, od / Janeza Debeuza, v* Lublanfki duhovni hifhi mafnika. / V Lublani per Joan. Frid. Egerju 1783. 12. 83.
15
••«•
226 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
V tretji izdaji ima molitvenik ta-le naslov :
KRATKI NAVUKI / REGELZE, INV MOLITVE / SA / ZAKRAMENT / TE / POKORE / — od / JOANNESA DE- BEVZA / T Lublanski Duhovni Hifhi Mafhnika / Napravlenu, potler pak na konzu / prenarejenu, inu sdej / k' tretjemu vun dane. / — • V Lublani, Od Ignazja Merka na prodaj utifnen. 1792, 12». 103.
četrta izdaja je izšla uže 1801. leta, ne 1807. L, kakor misli Safafik, Marn jo omenja prav ; peta izdaja iz 1807. leta ima ta-le naslov :
KRATKI NAVUKI, / REGELZE INU MOLITVE / SA SAKRAMENT / SVETE / POKORE / f perftavlenimi / lita- nijami od pokore. / — od JOANNESA DEBEVZA / Kateheta per Nunfkih fholah / v Lublani she prej napravlenu, sdaj / pak sopet pregledanu. / — Petizh vun danu. / — V* LVB- LANI, / Od Joan. Rezerja natifnenu. / 1807. / 12^ / 95 str.
2. GOVORJENJE / OD / BRANJA §. PI^MA.
Vsebino te knjige navaja J. Vrhovnik, Izvestje muzejskega društva 1895.
To je predgovor k Japelj - Kumerdejevi knjigi »Svetu Pismu« 1791. 1. in obsega 37 stranij.
Nekateri Slovenci so bili proti temu, da bi se poslovenilo sv. pismo, ker so se bali, da bi ljudje ne prišli v zmote.
Debevec se je pa trudil tudi za najnižji pouk v ljudskih šolah in je izdal:
3. KRAJNSKI / PLATELTOF / V Katerimu fe naj- dejo / NAVUKI I od I Kranjskiga branja / sa te / Kateri fe brati vuzhe / od Janesa Debevza / Mafhnika / . Gum Licentia Superiorum. / V Lublani 1791. / Se najde per Andreju Kle- menzu / Bukveveszu. Mala 8", 32 str.
Jeden izvod te knjižice se nahaja v muzejski knjižnici v Ljubljani.
4. Sleinere (Srjal^Iungen. Majhine Perpovedvanja. U' Lublani per J. Rezerju natifkauzu 1809. 8^ 109.
To je bila nemško- slovenska čitanka, katero je na novo izdal M. Ravnikar.
Priloga I. 227
Ljubljanska semeniška knjižnica hrani Debevčev rokopis slov- nice s tem naslovom:
5. ^raincrifd^*flautfd^c / ©|}ra(i^Icl^rc / SScrfaffct / filr SSorlefungen in bcm gilrft / * crjbifd^oflid^cn ^osKng^l^aufc ju / Saibad^ bic trn ^aifti 1795 angc / fangcn itjurbe.
Rokopis obsega 312 in pol lista. V predgovoru naglasa imenitnost jezikovnega pouka ;sa duhovnika. Slovnico deli v pet delov: I. 9Son ber %xx^\pxač)t *, II. 5?on bet SConmcffung ; IIL SSon bcr SBortforfd^ung ; IV. 3Jon bcr ffiortcrfilgung ; V. SSon ber SRcd^tfd^reibung.
V slovnici se je upiral Marku Pohlinu ter poprašal po naj- boljšem slovenskem narečju in zahteval, da se imamo Slovenci bližati v jeziku drugim Slovanom.
Ista knjižnica v Ljubljani hrani tudi rokopisno razpravo :
SKRIVNOSTI /od/DVEH ADAMOV: / ftariga inu noviga. / Tu je Skrivnofti / od / zhlovefhtva / inu / Njego- viga Odrefhenyka. 4^ 215 str.
Vsebina se peča z antropologijo, nekoliko pa tudi z jeziko- slovjem.
Mihael Hofmann,
Str. 87, v. 14: Šaf., 34, 130. 144. — J. Mam, Jez. XXII.
1. Visha sv. Mafho slifhati inu druge Molitve.
V Lublani. Utifnenu per J. Fr. Egerji 1791. 12. 80.
2. Ekferzizije, to je Nauki in premifhljevanja od narimenitnifhih refniz fvete vere. Spifal ranjki zhaftitlivi gospod Mihael Hofinan, nekdajni korar v Novim Meftu. Nat. Blasnik 1839. 8. XV. 277. Na svitlo spravil Janez Cigler.
3. Shivljenje Svetnikov in preftavni godovi. Prve bukve. V Lublani natifn. Jos. Sassenberg. 1828. 8. VI. 662 str. — II. bukve 624 str. — III. bukve 1829, 640 str. — IV. bukve 1829, 671 str. — Dokončal je to obširno delo Veriti.
Paskal Skrbinc. JStr. 87, v. 20: Šaf. 39. — J. Mara, Jez. — Fr. Wiesthaler, >Lj. Zv.« 1882.
1. Nedelfke pridige, k' jih je dal natifnit P. Pashkal Skerbinz Guardian in Fajmafhter per Materi Boshji pred mostam. (V Lublani.) Jih ima na prodaj A. A. Hohn 1814. 8. 522.
15*
228 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
2. Prasnifhke pridige, k' jih je dal natifnit P. Pafhkal
Skerbinz s' perftavkam nektirih nedelfkih. (V Lublani.)
Jih ima na prodaj A. A. Hohn. 1814. 8. 266.
3. Isloshejna pefem od pater Pafhkala Skerbinza, fajmafhtra per Diviz Mari u Lublani. Leita 1819. 8®. Vj pole.
4. 1) Rede bei Gelegenheit der jahrlichen Feier des heiligen Joseph als Schutzpatron des Handlungs - Kranken - Institutes. Wien 1816. 8. — 2) Rede von den Vorziigen der Priester- wurde. Wien 1816. 8. — 3) Zwanzig Fastenpredigten. Wien 1818. 8. — 4) Sechs Predigten iiber die fiinf Stiicke, die zum Sacrament der Busse erfordert werden. Wien 1820. 8. — 5) Predigten auf die vorjziiglichsten Feste Mariens. Wien 1820. 8. — 6) Die zehn Grb^te Gottes. Wien 1825. 8.
Slovensko elegijo iz minolega veka z naslovom:
»Pefem od gor vsdigneina fetifhkiga klofhtra« je podpisal sicer Franz Skerbinz von Weixelburg, določiti se pa ne dd, je-li jo je tudi sam »skoval.«')
Anton Breznik.
Str. 94y v. 19: Šaf. 93. — J. Maeun, Knjiž. zgod 65. — J. Marn, Jez. XXII. 73. — »Mitth. d. h. Ver. f. Krain« 1857, 91. — L. 2 vab, »Lj. Zv.« 1886, 376.
Vezhna Pratika od gofpodarftva, v* kateri je najti : kaku vfaki hifhni gofpodar fvoje hifhne rezhi s' nuzam oberniti, te flabe leta previditi, tem naprei ftojezhim nadlugam nafproti priti inu ta prihodni zhaf po tih fedem planetov bode foditi mogel. H' temu je perftaulenu enu tenku podvuzhenje, kar od mefza do mefza fkus želu letu per enimu hifhvanju je potrebnu fturiti. Vundanu od Antona Bresnika, Benefiziata v Shavzi, V Lublani per J. F. Egerji 1789. 8. 93. — Nova izdaja je iz 1803. L V Lublani. S(^ najde per Ant. Gafslerju, natifkauzu.
Vodnikove pratike.
1. Ve lika Pratika ali Kalender za tu lejtu 1795 ali MDCCXGV. Stif kan per Jan. Frid. Egerju. V Lublani fe najde per Wilhel. Heinriku Kornu. — Po navadnem koledar- ske]|i obsežku, po slovenskih in nemških mesečnih imenih
^) AViesthaler, »Lj. Zv.« 1882, 605.
Priloga I. 229
sledi: Popisuvanje Krajnske dežele .... Posebni kraji so na Gorenskim: Lublana, nekadaj Emona, poglavitno mejsto cele dežele: Stoji na Lublanci, katera jo po sredi dejli. V Lublani prebivia okoli enajst tavžent ludi; je dosti lepu zidana; ima štir predmejsta. Ona je sedež deželskiga Pogla- varstva inu enega Vikši Škofa. Je en dober kraj za.kupčio. — Od spoznanja tiga uremena.
Kranjc, tvoja dežela je zdrava itd.
Potem slede določbe glede na sejme in trge na Kranjskem.
2. Velika Pratika ali Kalender sa tu prestopno letu 1796 ali MDCCXCVL Obsega poleg navadne tvarine pesmice »vganovavke« , kratkočasne pergodbe, Popisuvanje te zemle itd.
3. Velika Pratika ali Kalender sato lejto 1797 ali MDCCXCVII. Nadaljuje popisuvanje te zemle .... Euro- pearji govore šest poglavitnih jezikov, kateri imajo vsak svoje odraselke i. d.
Ljudevit Gaj.
Str, 123, v. 32: Anton Mažuranid (Rad. LXXX. 52. seqq.) — Peter Lavrovskij, Izv^stija Vtoraga Otd^l. Imper. Akad. Nauk& za 1859. XIII. 410. — Š e n o a , Vienac 1879. — Kurelac, Slova nad grobom Ljud. Gaja. — J. Zahar, Vienac 1872.
Kratka osnova Horvatsko-Slavenskoga Pravo- pisafia, poleg mudrolubneh, narodneh i pri gospodarneh temelov i zrokov. O. L. G. — Kurzer Entwurf einer kroatisch- slavischen Orthographie nach philosopischen, razionellen und Skonomischen Grundsatzen von L. v. G. — Non quia difiicilia sunt, non audemus; sed quia non audemus, difficilia sunt. Sanctus Augustinus. Vu Budimu. 1830.
Jurij Jonke. Str* 134, v, 19: J. Marn, Jez. XXIII.
Kranj fk i Zhbelarzhik, to je: Kratko poduzhenje zhbele rediti in sh njimi prav ravnati. Is laftnih fkufhenj fpifal v nemfhkim in tudi v kranjfki jesik preftavit dal Juri Jonke, Zermoflinifhki fajmofhter na Kozhevfkim in foud C. kr. kranjfke kmetijfke drushbe. V Ljubljafii. Natifnil J. Blasnik. 1836. 8. 94. (Na slovenski jezik preložil J. Zemlja. II. natis.)
230 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
Janez Goličnik.
J. Navratil, Spomenik 1. 1883, 139-166. — Jos. Marn, Jezic. XXII. 75-76. — Linhart, Versuch einer Geschichte vod Krain 11. 327. — Wurzbach, Biogr. Lex. X. 89. — Aug. Dimitz, Gesch. Krains IV. 183. — Levstik, »I^. Zv.c 1881, 696.
Antona Janshaja Zessarfkiga Zhebelarja Popolnoma Podvuzhenje sa vffe zhebelarje. Na kaj sa eno visho taifti od fvojeh zhebell bres tega, de bi nje podirali al pa morili 1) En bogateiflii Dobizhek, koker dofeh- malu, lohku sadobijo ? 2) Vender vffe Zhebelle per shiulejnji inu dobri Mozhy ohranijo. 3) Ufakateri Pain Zhebell do fvoje fmerti lohku ushivajo, inu flie fvojim Erbam sapuftijo. Na mnogo Profhnjo is Nemfhkiga na Kraynjfku preftavlenu inu s' nekaterim Pomerk vanjam pogmiranu. Od Joannesa Golitsch- nika, Fajmofhtra v Grishi na Shtajarfkim. V Zelli, Utisnenu^ inu fe najde per Fr. Jos. Jenko. 1792. 8. 200.
Knjige in spiši iz raznih strok.
Kratek poduk §viloprejke ali shidne gofenze in murve prav in s velikim pridam rediti. Na fvetlobo dala z. k. kmetijfka drushba na Krajnskem. V Ljubljani natifnil shlahten Kleinmayr 1841; mehko vesane: 12 kr.^)
Kuhar fke bukve. Is nemfhkiga preftavljene od Va lentina Vodnika. Popravljene pomnoshene in tretjizh natifnjene v Ljubljani 1842 ; natisnil J. Blasnik. Žena je 30 krajzerjev.
»V tretjizh fo natifnjene, torej morajo she kaj veljati; in od napravljanja 318 jedi poduk dajo, kar tudi ni kaka kajbodi rezb. Pravo rasfodbo pa kuharzam prepuftimo, ktere so na- profhene njih mifli od teh bukviz nam rasodeti.«*)
Pesme sa deshelski bran. Zelovez. Leon 1809.*)
Podvuzheine sa sedtve tega prediva sa Pemsko, Marsko, inu Shlesinsko Deshelo od kralove sa dobru Obdeil- vaine u kupei postaulene drushbe Pemske deshelle, Sdei u
») »Perlogni lisU št. 7. k »Novicam« 1884. ') »Perlogni list« k > Novicam« 1844. ») »Kr.« 1885, 593.
iE..
Priloga I. 231
lethu 1805 za Slovensko Shtajersko deshello u Zelii utisnenu per rainiga Bastiana Kaiserja krasishiga buku utiskouza sapu- sheni vdovi inu erbah. 12®. 31.
Johann Gottlieb Wolstein, živinozdravnik na Dunaju, je spisal uže v prejšnji dobi omenjeno knjigo o živalskih boleznih ; ta knjiga se je poslovenila Kranjcem in Korošcem posebej ; za Kranjce z naslovom :
1. Bukve od Kug inu Bolesen Goveje Shivine teh Ovaz inu Svin, popifane sa Kmete na povelje te narvikfhi Gofpodfke od Joannesa Wolftajna id. V Lubljani. Per Ignaziu Kleinmajerju 1792. Za Korošce:
2. Te Bukve od tehPomorjinuBolesnite Govedine, teh ovaz inu teh fuin sa prebivauze na desheli. Na vishingo ene vifoke desheune Regierenge sloshene od Ansheja Bogalubi Wolsteina id. U Zelouzi per AIoys Klein- maerju, deshelfkomu Stamparju 1792.
Abschrift al Prepesf. Nekaterih domazheh Arznij, katere so od tega uzheniga Arzata Philipa Heegveta ukup šbrane poškušhene poterjene, inu na Svetlobo dane, k nuzu tem Ubogim, kateri nešamorejo bolšhih Arznij kupiti al dobiti. Dva Tala ima leta (Abschrift) al Prepesf, u tem pervim se govori od notrainih, u tem drugim od šunainih Bolezhin inu Ran Zhlovešhkiga Trupla sa sleherne Bolesen, še naide vezh Sort Arznia, zhe ne pomaga ena nuza to drugo al treko. — Rok. 60 stranij ; na zadnji str. : Laibach den 20*®'* MSrz 1799.^)
Vincenc Kern,
doktor in učitelj zdravilstva, je izdal:
Nauk od koseftavlenja Vinzenza Kern, Doktorja ranozelenja, uda sdravilfke fhole na Dunaji, zesarfkiga rano- zelnifhtva v Lublani. Eger 1799. 8. 16. str.
Ta knjižica je bila priloga »Lublanskim Novicam« 1. 1798.*)
») »I^. Zv.* 1886, 638.
«) Šaf. 36-96. — J. Marn, Jez. XXn. 77.
232 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
Jožef Ignacij Fanton de Brunn^
porojen v Ljubljani, doktor modroslovja in zdravilstva, deželni zdravnik v Idriji, je izdal :
Bukvize od Shvinfkih bolesni sa kmeteshke ludy. Od Jannesa Gottlieba Wolstejna, sdravnyka inu rano- zelza shvinfkiga na Duneju, preftavil Joshef Ignazi Fanton de Brunn, v* Lublani fe najde blizu Shkofije per Mihelnu Prombergarju Bukvarju 1784. 12. 63.')
To knjigo so poslovenili tudi koroškim Slovencem z naslovom:
TeBukve od teh Pomory inu Bolesni te Govedine, teh ouz, inu teh suin, sa prebivauze na desheli. Na vishingo ene vifoke dezeune Regierenge zloshene od Anzeja Bogalubi Wolsteina id. U' C e 1 o u z i per Aloys Klein- maerju deshelskomu Stamparju 1792 *)
Slovenščina te knjige je v marsičem zanimiva.
Jakob Zupan.
Str. 135, v, 13: J- Marn, Jez. XV. — Kr. Wiesthaler, »Lj. Zv.<t 1885. — Idem: Slavnostni govor pri Zupanovi slavnosti na Prevojafa 1886. leta, >S1. N.«, St. 167.
Tu dodajemo nekoliko sestavkov, n. pr. :
))Woher heisst die untere Donau seit den altesten Zeiten auch Ister und unsere illyri8che Halbinsel nie anders als Istrien?*)
»Der ganze Donaustrom gehčrte in den vorrčmischen Zeiten zum Gebiethe der slavischen Sprache von Jeserik Eschnig bis in den Euxinus južno morje SUdsee, im Gegen- satze zur Nordsee, dessen slavischen Namen morje mraza Plinius beinahe schon ganz russisch mori marusa, more moroza aussprach.« i. d.
V »Erinnerung aus Illyrien« pripoveduje, da v Evropi razven Italije ni dežele, ki bi se glede na imenitne zgodo- vinske spomenike mogla meriti z ilirskimi deželami. Spis : »U b e r
») Šaf. 96, 7.
«) Levstik, »Lj. Zv.« 1881, 697.
») „Car." 1831. 11.
Priloga I. 233
das slavische Evangelium zu Rheims« trdi, da je omenjeno evangelije srbska kraljica Helena, žena kralja Nemaniča V. 1237 — 1272, poslala sv. Ludoviku v dar.*)
Matija Čop.
str. 140, v.l: Ant. Laschan, »Illyr. BI.« 1836, St 29. — J. NavratU v »Ved.« 1850. — J. Kosmač*., Mittheil. des hist. Ver. 1857. — K. Melcer, Gymn. progr. Lj. leta 1865. — Ivan Zupan, progr. reške gimn. 1873/74. — >S1.« 1874., St. 148. — Fr. Leveč, »Zv.« 1879. - Jos. Mam, Jez. XVin. 36-43. — Francosko svedočbo mu je podpisal V. Vodnik.
Prefekta Jos. Schon in Pefseneker mu izpričujeta uradno 6. jun. in 17. okt. 1821 izvrsten uspeh; zadnji pravi: »In Hinsicht der Fruchtbarkeit des Unterrichtes hat sich der mit den schonsten philologischen Kenntnissen ausgeriistete Cop ausgezeichnet.«
Andrej SmoU. Str. 143, v. 11 : Letp. Mat. Slov. 1875. — J. Mam, Jez. XXIV.
V ar h. iDer Vormund.) Komedija v dveh dejanjih. Iz angleS- kiga »The Guardian« a Comedy in two Act by David Garrik Esq. Prestavil Andrej Smole. V Ljubljani. Natisnil J. Blaznik 1840. 12, 48, v gajici.
Veseli Dan ali Matiček se ženi. Komedija v 5 delih. Ponaredil po francoski »La foUe journee ou le mariage de Figaro.« Par Mr. de Beaumarchais ; ranjki Anton Linhart V Ljubljani. Nat. J. Blaznik. 1840. 12. 143.
Pesme Valentina Vodnika. V Ljubljani. Nat. J. Blaznik. 1840. 12. 131.
Blaž Potočnik.
Str. 144, v. 7: Šaf. 44, 82. — »Nov.« 1872. 208. — J. Žan, Ltp. Mat. SI. 1872. — J. Mam, Jez. XXIII. 86-94. - M. L., »Blaž Potočnik pod klopjo leži«. >S1.« 1888. št. 141. - Janko Žirovnik, »Blaž Potočnik.« V Ljubljani. 1891.12°. 16.
Njegovo spričevalo iz 1811. 1. se glasi takole :
Provinces d* Illyrie — Gjrmnase de Crainbourg le 28 Aout 1811. Nous soussignes faisons foi et d^clarons, que le Sieur Pototschnig Blaise de la Commune de Crainbourg, Intendance de la Carniole, fileve du Gjrmnase de Crainbourg subi les
») „111. Bl.^ 1832, št. 5; prim. Kopitar, Slav. Bibl. I. 83.
234 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
examens gen6raux de la Classe lere sur la langue firangaise et italienne, ainsi sur rarithmetique et Cate- et qu1I y a obtenu TOptime.
En foi de quoi on lui delivre le present certificat muni du sceau du Directeur du Gymnase.
Le Directeur du Gyinnase ^^ Professeurs
, ^ , ^ Bernard Bellonard m. p.
Joseph DagariD m. p. LS. • j i i *
- " ^ professeur de la langue frangaise
Bon pour passer dans la t „ u wu ^u
Graoimaire I. an. J°"P ^iksch m. p.
de Gram. italienoe et d^arithm^tigue.
Vodni k m. p.
l.Svete pefmi sa vfe prasnike velike in godove med letom. Jih je nekaj sloshil, nekaj sloshenih perdjal Blash Potozhnik. V Ljubljani, natisnil L. Eger 1827. 12. 139. V me- telčici. Drugi natis v bohoričici. V Ljubljani. J. Blaznik. 1837. 12. 139. Druge bukvice. Zložil BI. Potočnik. Nat. Blaznik. 1843. 12. 94. Perve Bukvice III. natis >) 1845. 12. 142. — Svete pesmi. Nabral in zložil BI. P. Popravljene, pomnožene, ene bukvice iz dvojih četrtega natisa. Založil Giontini. V Ljub- ljani 1874. 8. 204.
2. Das Officium in Nativitate Domini und Hebdomadae Sanctae Resurrectionis Domini in Choralnoten gesetzt. Mit vorausgeschickter theoretischer und praktischer Anleitung zum Gr<^gorianischen Choral- Gesange. Ftlr Geistliche und Gantoren. Zusammengestellt von Blasius Potočnik, Pfarrer. Laibach 1859.
Spisoval je tudi molitvene knjige:
3. Slava Marije Devize, od fvetiga Alfonsa Marije od Liguori, f hkofa pri fv. Agatf in sazbetnika druf htva prefve- tega Svelizharja. Is italijanikega preftavil Blash Potozhnik, fajmofhter v fht. Vidu. V Ljubljani natisnil J. Blasnik 1845. 8. 365. — Slava Marije I. del 1853. 8. 404 str. — H. del 1854. 8. 359.
4. Premifhljovanje sa zhaf fvetiga leta. Jakoba Benigna Bossueta nekdanjiga fhkofa v Meaux na Franzofkim. V Kranjfko preftavljeno, s sraven perftauljenimi molitvami
- ) »N.« 1843, 76.
Priloga L 235
«
per obifkovanji fhtirih k' sadoblenju fvetiga leta odlozhenih zerkva. V Lublani. Eger 1826. 8. 112. Drugi natis istega leta.
5. Kolera.') Potrebno poduzhenje sa kmeta, kako naj fam febe in fvoje ljudi. te ftrafhne bolesni obvaruje. V vpra- fhanjih in odgovorih. V Ljubljani. Eger. 1831. 8. 31.
6. Grammatik der slowenischen Sprache. Verfasst und herausgegeben von Blasius Potočnik. Blasnik. 1849. 8. VIII. 183. — Drugi natis 1858. 8. 184 str. Slovnica, v naglici spisana, je tu pa tam pomanjkljiva, kar pa on sam priznava v predgovoru.
Uredoval je »Ljubljanski Časnik« od aprila do decembra 1850. leta.
V tem je napisal mnogo člankov, n. pr. »Prijatlam sloven- skiga ljudstva o časnikovih namenih« i. t. d.
Nasprotnik je bil hrvatskim oblikam v slovenščini, kar raz- pravlja v članku: »Še en prijazen odgovor«.*)
Sodeloval je tudi pri Wolfovem slovarju in . pripomogel k temu, da se je imenik duhovenski ljubljanske škofije — Catalogus Cleri — začel urejevati slovenski.
V jezikih je bil dobro podkovan ; umel je sirski, kaldejski, hebrejski in slovanska narečja — govoril grški in latinski, itali- janski in francoski ; ljubil je umetnosti in zvezdoslovje.
Nagrobna plošča ima napis :
Bil je Cerkvi zvestj koristen sin^ Blag prijatelj, skrh&n duš pastir; Drag Slovencem bo njegov spomin, Daj Gospod — o daj mu večni mir!
Jurij Grabnar. Str. 145, v. 28: Šaf. 44. — J. Mam, Jez. XXin. — »Zgod. Dan.« 1862, 22-24.
^) Primeri : Bukve od porodne pomozhi sa porodne pomozhnize na kmetih. Spisal dr. Janes Nepomuk KOmen. Zaloshil Franz Ferstl v Gradzi. Johannes Lovrenz Greiner 1840. — J. Maro, Jez. XXI IT. 92.
Pristavi njegove danke: »Cerkve na Krajnskim«, kjer pohvalno omenja umetnika Mat. Tomca v St. Vidu, delujočega po vzgledu Visherja, Canove in Thor- waldseDa, »N.« 1843, 10. — »I roSnja do slovenske mladinec, »Slov.« 1849, str. 60. — »David in Goljatc, »Slov. cerkv. časop.« 1848, Štev. 5. — »Nov. Kermar.« Iz zapudčine BI. Potočnika, »D.« 1875, 31.
«) »Slov.c m. 15.
Zgodovina slov. slovstva. II. del.
Dr. Mihael TuSek. Str. 146, v. 10: i. Mam, J«z. XXIII.
Ignacij Holzapfd Str. 146, v. iS: J. Marn. Jtt. XXIII.
Janee Trauen (Traun). Str. 146, v. 32: J. Mam, Jez. XXIII.
1. Oporni njevanje k' pokori v' fvetim letu 1826, to je: Pridige od odpuftikov, od pokore in nekterih drugih refniz, ktere greflinika k pravi pokori bude. Jih je pridigoval Janes Trauen, fajmofhter v Poljanah nad Loko. Natifnil Joshef Blasnik 1829 (?) 8. 389.
2. Sensa eanctorum Ecclesiae Doctorum ac Pa t rum circa UBum matrimonii. Viennae 1832. 8. X. 238. Typi3 J. P. SolUnger.
Supplementum ad sensa sanctorum Ecclesiae Doctorum ac Patrum circa uaum matrimonii. Viennae 1835. 8. IV. 74.
R^imen animarum ad mentem ss. Patrum sive TractatUB Patristicus de summo otficii paetoralis momento pemicio- sis8imisque in illud peccati sequeli8. Labaci 1848. 8. 354.
Primeri : Regelza ali kratko podvuzhenje 8. Pokore sa Brate ino Sestre tretiga reda S. Franzhishka. I^ lallikiga ino nemfhkiga v krajnsko prestauleno. V Karlovzu 1828. 8.')
Jurij Kosmač fitr im « 29: Šaf. 40, 86. — .SI,. 1872, gL 41. - J. Marn, Jez. XXIII. ogenburfhka grafinja. Lepa in nauka polna vanajHiga floletja, sa Tfe poboshnti krifljant; popifana, sa tajiOe, kateri v nedolshnofti terp4. Is nemfhkiga la. V Ljubljani 1831. 8. IV. 149. Natifnil J. Sassen:
lo, ali preganjana nedolehnoft. V Ljub- 1. 8. 160. R. Eger.
Priloga L 237
Dr, Jern^ Levičnik.
Str. 147, v, 4: Šaf. 40. — J. Marn, Jez. XXIIL 80. - J. Levidnik : Slovesnosti v St Mohorju o 25 letnem službovanju župnika in dekana Jerneja Levičnika, »Nov.€ 1877, 164—166. — »Lj. Zv.« 1883, 401—402, 574.
Emanuel Kovačič. Str. 147, v, 17: J. Marn, Jez. XXIII.
Njegovi V življenjepisu str. 147. navedeni sestavki se nahajajo v »DrobU 1. 1858., 1863—1866; v »Zgod. Dan.« 1864, 1867.
Franc Prešem.
str. 147 f v. 39: Šaf. 44. — J. Bleiweis: Žalostno naznanilo in povabilo, »N.« 1849, 29. — jaazlagova »Zora« 1852, 146-148. — Slomšek, >Drobt.« 1862.
— J. Stritar in Jurčič, Pesmi Franceta Preširna, s pesnikovo podobo, z njegovim životopisom in estetično-kritičnim uvodom. V Ljubljani. Založil in prodaja Ničman.
— Fr. Leveč: Prešlrnova slavnost v Vrbi 15. septembra 1872, »9oča« 1872.
Prešeren, »Zv.« 1879, 34 ... 82. - »Lj. Zv « 1881, 49, 110. Prilogi k Prešir-
novemu životopisu, »Lj. Zv.« 1888^ 301 . . 692. 1890, 175. — Fr. Levstik, Prešem, Prešerin, Preširen? »SI. N.« 1872, št. 38—40. - Š. : V Prešernov spomin (Stritarjeva delavnost v tem smislu), »S.« 1872, št. 39. — J. Krsnik, Preširnov rojstni dan, »SI. N.« 1874, štev. 277. — D. V., Kaj je važnejša vsebina Prešernovih pesmi? »SI. N.« 1874, 226. — S— c. Na rojstni dan Prešernov, »SI. N.« 1875, 235. — Dr. Bleiweis: Zapuščina dr. Prešerna, »Ltp. M. SI.« 1875. 153-180. — Dr. J. Pajk; Iz Prešernove zapuščine »Zv. « 1875 , 28; 1877^ 413. — J. pl. Kleinmayer: Anast. Grun in Fr. Prešem, »SI. N.« 1876, (23. sept.). — Lj. D.: Anastasius Griin in France Prešem, »SI. N « 1876, Št. 218. — J. Marn, Prešeren in sedajni časi
»SI.« 1875, št. 10. Jez. 1880. — Vojteh Valenta: Fr. Prešem, Vzbuditelj
višje slovenske muzikalične skladnje, »SI. N.« 1876, 278. — Črtice iz Prešernove rodbine v Vrbi na Gorenjskem, »SI. N.< 1878, 119. — A. K.: Kako kaže Prešeren v svojih pesmih ljubezen do domovine? »81. N.« 1878, 62—65. — P. Škrabeo, PreSern, »Kr « ISgJ^ 525 — 529. — Tomo Zupan: Iz PreSirnovega življenja, »Lj. Zv.« 1881, 16, 261, 335; 1882, ^.64. — Fr. Prešem, »Kr.« 1882^232. — Anton Grfln o Prešernu, »Lj. Zv.« 1882, 381. — Dr. Fr. Kos in BV. Leveč: Prešem in Langus, »Lj. Zv.«. 1882^.576. — Dva lista Prešemova Celakovskemu. »Lj. Zv.« 1882^^^ 49, 110. — Fr. Preširen: Napisao dr. Fr. Gelestin. S PreSernovom slikom. Pre- Stampano iz »Vienca« god. 1882. U Zagrebu. Nakladom piščevom. Tisak dionidke tiskare 1882, 8, 75. — Fr. Šumi: Plemeniti Prešerni, »Lj. Zv.« 1^83^208, 403, 603, 667. — E. Jelovškova: Prešem človekoljub, »Lj. Zv.« 1883, 395. — Prešernov spomenik na Bledu, »Lj. Zv.« 1883, 478. — Prešernov list iz 1. 1834., »Lj. Zv.« 1886^ 3, 4. — Prešemovi listi Stanku Vrazu, »Ltp. M. SI.« 1877. — LendovSek: Nekaj iz zapuščine Prešernove, »Lj. Zv.« 1,888L 638. — Prešem in Vraz, »Lj. Zv.« 1889, 379, 491. — PreSern gratulans, »Lj. Z v.« 1881, 851. — Prevode Prešernovih pesnij na dmge jezike glej na konci sestavka o Prešemu.
238 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
Mat. Kastelec: Ka grobu slavnega pesnika Franceta Prešerna, »N.« 1849 , 27. — Levstik: Na grobu PreSema (Pesmi). — L. Pesgakova: Mojstru sonetnih pevcev, »Ltp. M. SI.« 1871^ 340. — J. Stritar: Prešernova oporoka, jOf. Zv.« 1875, 177; Na Prešernovem domu, 187^209; Pozdrav Prešernovim častilcem, lB76J^ 219; Sreča, Prešern in poezija, 1877, 183.
M. R. Levčev slavnostni govor pri Prešernovi svečanosti v Gorici 1. 1872, >S.« 1872, Št. 2. — J. Resman: Na slavo Vodniku in PreSimu, Prolog v »Besedi« ljubljanskih dijakov doe 28. febr. 1869, >N.« 1869, 69. — S. Rutarjev govor pri Prešernovi slovesnosti v Gradci dn6 9. dec. 1876, »Zora« l g76,_2 93. — Dr. Murkov govor o Prešernovi slovesnosti v Sloveniji na Dunaju 1. I890^,>lj«- Zv. « 1 89CL
Bšisnk Františka Prešima. Preložil a basnikovym živo topi sem opatfil Josef Penlžek. Založil L. Sehnal v Jičinn 1882.
Aug. Šenoa se y pesni »Raranfil sa pjesnikova groba« navdušeno spo- minja Prešerna.
Janez Cigler.
Str, 160, 17. 24: Šaf. 43, 76, 139, 148. - A. Janežič, Pregled slov. slovstva 148.
— Fr. Levstik, »Slov. Glas.« 1858. — Pl. Kleinmayer, »Zgod.< 116. — I. Tomšič, Sreča v Nesreči (Predgovor II. izd.), »Lj. Zv.« 1882. — R. Perušek, »Kranjska Čbel.< II. izdaja, str. 10. — J. Mam, Jez. XXIII. — Harambaša, >Lj. Zv.« 1892.
— Ivan Verhovnik, Janez Cigler, slov. pisatelj: V spomin stoletnice njegovega rojstva. S tremi podobami. V Ljubljani. Izdala in založila Družba sv. Cirila in Metoda. 8. 54.
1. Srezha v* Nefrezhi, ali popifvanje zhudne sgodbe dveh dvojzhkov. Poduzhenje ftarim in mla- dim, revnim in bogatim. Spifal in na fvitlobo dal Janes Zigler, Fajmafhter per s. Tilni v' Vifhnigori. V* Lubljani. Natifnil Joshef Blasnik. 1836. Na prodaj per Janesu Klemenzu, bukvo- vesu. 8. 139.
Drugi popravljeni natis je 1882. L izdal in založil I. Tomšič v »Knjižnici slovenskej mladini« (III.) z naslovom:
Sreča v Nesreči, ali popisovanje čudne zgodbe dveh dvojčkov. Poučenje starim in mladim.
2. Shivlenje S. Heme, brumne korofhke gra- fi n e. Spifal in na fvitlobo dal Janes Zigler, Vif hnagorfki fajmafhter. Natifhzhene ino saloshene per Janesu Leon 1839. 8. 700. — Poleg naslovnega lista je lesorez sv. Heme, na str. 12. slika grofa Viljema III. ; na str. 60. slika krške cerkve in samostana na Koroškem.
3. Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldato v. Spisal Janez Cigler, fajmošter v Višnjigori na Kranjskem. Izdala družba sv. Mohora.
Priloga I. 239
Z dovoljenjem visokočast Ljubljanskega in Kerškega knezo- škofijstva. V Celovcu 1863. Natisnil Janez Leon. 8. 115.
4. Kortonica, koroška deklica. SpisalJanez Cigler, fajmošter v Višnjigori na Kranjskem. Na svitlo dala družba sv. Mohora. Z dovoljenjem visokočast. Kerškega knezo-ško- fijstva. V Celovcu 1866. Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani. 8. 80.
Ciglerjevi molitveniJci.
1. Molitve s a bolnike. V Ljublani. Natifnila Fran- zifhka Retzer. 1828. 12. 247. — Knjigi na čelu je jeklorezna podoba Krista na križu med dvema razbojnikoma ; spodaj so besede : Tako umerje Spokorjeni, Nedolshni, hudobni.
2. Shtiri pofledne rezhi ali premifhljevanj e Smerti, Sodbe, Pekla in Nebef. Spifal Janes Ziegler, Duhoven iblanfke jetnifhnize. V natif tih bukviz fo miloftlivi Firfht Gofpod Gofpod Anton Alojs Wolf, Iblanfki fhkof 17. malega ferpana 1830, dovolili. V Iblani na prodaj per Janezu Klemenzu, bukvoveszu 1831. 12. 192.— Na čelu knjige je alegoriška podoba, predstavljajoča štiri poslednje reči.
3. M a f h n e b u k v i z e , to je : molitve per fv. mafhi, tudi druge vfakimu kriftjanu potrebne molitvize. Sraven tudi kratko premifhljevanje terpljenja Jesufa Kriftufa ali fveti krishovi pot. J. Z. V Ljubljani. Na prodaj per Janesu Kle menzu, bukvovesu 12®. 328.
4. Dober nauk ali kratko poduzhenje fe zhafne invezhne nefrezhe obvarvati. Spifal in na fvitlobo dal Janes Ziegler, duhoven Ijubljanfke jetnifh- nize. V Ljubljani, natifnil Joshef Blasnik 1832. Na prodaj per Janesu Klemenzu, bukvovesu. 12®. 132.
5. Duhovni ftudenz, to je: lepe molitvize, s katerimi samorejo kerfhanfke dufhe veliko dobrot od Boga fprofiti. Na fvitlobo dal Janes Ziegler, fajmofhter v Vifhni gori. V* Ljubljani. Natifnil Joshef Blasnik 1835. Na prodaj per Janesu Klemenzu, bukvoveszu. 12®. 209. — V knjigi se nahajajo štirje lesorezi. Ta molitvenik se je natisnil sedemkrat, na zadnje 1858. 1.
240 Zgodo\ina slov. slovstva. II. del.
6. Kratki Nauki sa vfaziga zhloveka. Na fvitlobo dal Janes Ziegler, Fajmofhter v* Vifhnjigori. V Ljub- ljani, Natifnil Joshef Blasnik 1835. Na prodaj per Janesu Klemenzu, bukvoTesu. 12^ 60.
7. Sveti k rižev pot s podobami. Spisal J. Cigler. (Verhovnik je napisal ta naslov iz »Zgodnje Danice« 1854, list trinajsti, kjer pa ni povedano, kje in kdaj se je natisnila knjiga).
8. Ekferzizije, to je Nauki in premifhljevanja od nar imenitni fhih refniz fvetevere. Spifal ranjki zh. g. Mih. Hofman, nekdajni korar v Novim Meihi. Natifnil J. Blasnik 1839. 8. XV. 277. - Knjiga je na novo izšla 1889.
9. Bratovfhina f. Leopolda, k' pomozhi mifijonar- jam, to je poflanim osnovavzam kerfhanfke katofhke vere v Ameriki ; ali popiC kako fe karfhanfka katolfhka vera v Ameriki rasfhirja. Is nemfhkiga fpifel Janes Ziegler, fajmafliter per f. Tilnu V Vifhnji gori. V Ljubljani 1833. Natifnila R. Eger. Na prodaj per Janesu Klemenzu, bukvovesu. 8. 72.
Franc Metelko.
Str, 164, v. 4: A. SlomSek, »Drobt.« 1862. - J. Marn, Jez. XI— XIII. - J. LevičDik: O Metelku in slovenščini, >Šolski Prij.« 1861. — Stoletnica rojstnega dnš, »SL« 1889, Št. 158. — Iz zapuščine ranjc. Metelka (naloge njegovih učencer y vezani besedi). >Zgod. Dan.« 1870, str. 380, 390.
Str. 164, v. 27:
Željo po primernem pravopisu so izražali uže Popovifi 1705 do 1774, na Štajerskem ; na Koroškem O. .Gutsmann v svoji slov- nici 1777; Kopitar v slovnici 1808 na Kranjskem, in zopet štajerski Slovenec Primic 1814. leta.
Tako se je naložilo tudi na sedmem narodnem orijentafskem shodu trojici odličnih jezikoslovcev, da izumijo za jednotno tran- skripcijo jutrovih jezikov primeren pravopis, pa se tudi niso mogli zjediniti.
Str, 164, v. 33:
1. Lehrgebaude der sIowenischen Sprache im Koni^eiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen. Laibach. Eger. XXXVI. 8«. 296.
Priloga I. 241
Str, 165, v. 19:
2. a) Abezednik sa flovenfke fhole v z. kr. der-
shavah. V Ljubljani 1829. 8°. 39 str.
Str. 165, v. 20:
b) Abezednik n e m fhk o - f 1 o venfki sa fhole V z. kr. dershavah. V Ljubljani, 1830, 8. str. 77.
Str. 165, v. 23:
3. Slowenische Sprachlehre. Ein Auszug aus dem Lehrgebaude der slowenischen Sprache im Konigreiche Illyrien fur Anfanger, Lehramts-Praeparanten und Lehrer an den sloweni8chen Volksschulen. Laibach. 8". str. 108.
Str, 165, v, 28:
4. Berilo sa male fhole na kmetih po z. kr. Eftraj-
fkih dershavah. Na Dunaju 1834. 8^ 213.
J. Mara, Jez. X. 75-77. — J. Mara, Jez. X. 77—78. — Op. cit. 79—80. Op. cil. 89.
5. Shtevilftvo sa slovenfke fhole po z. kr. drshavah. V Ljubljani. 8. 141 str.
Str. 167, v. 27:
6. Osnanila z. kr. Ilirfkiga poglavarftvav Ljubljani.
Str. 168, v, 8:
7. §erze ali fposnanje in sboljfhanje zhlove- fhkega ferza, ki je boshji tempelj ali pa hudizhev berlog« Sa obuditev in vterditev kerfhanfkiga duha. V Ljubljani 1847. 8°. 317. X. S 10 leforesnimi podobami. Is nemfhkega poflo- venil F. S. Metelko. — Drugi natis 1848. — Tretji natis 1851.
str. 168, v, 15 :
i
8. Vir in isvirek vfih sv elizhanfkih naukov, to je : Raslago vanje evangelija sv. Matevsha. I. Del. Hodi sa menoj. Mat. 8. 22. 9. V Ljubljani. Natifnjeno per Rozaliji Eger 1849. 8«. X. 278. Isdal in saloshil Fr. Metelko.
Jošef Burger. Str. 169, v. 4: Šaf. 45. - J. Mara, Jez. XXIII.
1. Nedolshnoft preganjana in povelizhana. Poveft is pifem Krifhtova Shmida. Na fvetlobo dal Joshef Burger, duhovnik v Ljubljanfki duhovshzhinizi. V Ljubljani J. Blasnik, na prodaj L. Kremshar. 1832. 8. 124.
16
242 Zgodovina slov. slovstva. 11. del.
2. Pomozh v fili ali lefeni Krish in frezha dobriga uka. Dve povedi is id. 1832. 8. 48.
3. Evftahi. Poveft is pifem id. 1832. 8 149.
4. Lifti in evangelji v' nedelje in prasnike zeliga leta in vfe dni fvetiga pofta. V Ljubljani. 1833. 8. 456. — I. Lailina dnev. II. Laftina fvetnikov. III. Obzhina fvetnikov, t. j. Molitve, Berila in Evangelji v' prasnike fvetnikov, kteri nimajo laftnih. Perftavek : Terpljenje G. J. Kr. Molitve pri flushbi Boshji s poglavitnimi refnizami kerfhanfkiga nauka I— CLXXL
5. Svete Teresije prem i fhljevanja in perferzhni pogovori 8 Bogom, s' njenim popifam fvoje mladofli in s nekterimi njenimi uki. Is njenih pifem okrajfhal Simon Buh- fellner, fajmofhter na Nemfhkem, poflovenil Joshef Burger, duhovnik v Ljubljanfki duhovfhzhinizi. V Ljubljani natifnil J. Blasnik 1834. 8. 84. (met.).
6. Raslaganje dopoldanje flushbe boshje ali kerfhzhanfki nauki od fv. mafhe in pridig, ki jih je imel Antoni Pekez, kaplan pri fv. Jakobu v Ljubljani v 1. 1832. Po njegovi fmrti (umrl 29. okt. 1833.) na fvetlobo dal Joshef Burger Natifnil J. Blasnik 1834. 8. VIII. 499.
7. Kriftofovo terpljenje v ofem poftnih predigah, ki jih je imel Antoni Pekez, kaplan pri fv. Jakobu v Ljubljani v letu 1831. Po njegovi fmrti na fvetlobo dal J. Burger itd. Natifnil J. Blasnik 1835. 8. 122. (met.)
8. Kerfhzhanfki nauk sa ^lovenfke fhole poleg katekisma po z. kr. dershavah. V Ljubljani 1831. 8®. 131 str.
9. §veto pifmo nove savese. Pervi del: §veti Evangelii. V Ljubljani. Nat. J. Blasnik 1834. 8. VIL 411 str.
Janez Zalokar.
Str, 169, v. 34: »Nov.c 1872, str. 297. — Ant. Praprotnik, »Ltp. Mat. Sl.€ 1872. — J. Mara, Jez. XXIIL
Str. 170, v, 6:
1. Tomasha Kempzhana Hojo saKriftufam, zhvetire bukve vnovizh is latinfkega v kranjfko-ilirski pre- ftavil Janes Salokar, Spiritual v Ljubljanfki duhovfhzhinizi. V Ljubljani 1820, 8. 280. Na prodaj v duhovfhnizi.
Priloga I. 243
V predgovoru zatrjuje, da za svetim pismom pre ni primer- nejšega berila od Tomaža Kempčana.
. 2. Dvanajft bukev /Tomasha Kempzhana / isbranih is njegovih dofle fhe malo / snanih pifem ; is latinfkega / po- boshnim h pridu / preftavil / Janes Salokar / ^piritual v Lublanfke duhovfhzhnici. / Na fvitlobo dane po dovolenji vikfhe zef. kral. dvorne bukev zenije. / V Lublani 1826. Na- tifnil Leopold Eger. / Na prodaj per Janesi Klemenzi. 12®. 580.
3. Kratko premifhlj evanje Kriftufoviga ter- pljenja per boshjim grobu, ali pa fizer per krishevim potu. V Ljubljani 1826. 12». 72.
4. Navuki in molitve sa mlade ljudi, sloshil Janes Salokar. V Ljubljani 1822. 8. 16. — Nauki in mo- litve sa mlado ft. V Ljubljani 1825. 8. — Kratko poduzhenje v* nar potrebnifhih kerfhzhanfkih refnizah; poleg flariga v z. kr. nemfhkih fholah sapovedaniga katekisma pomnoshil J. Salokar. Spiritual v* Ljubljanfki duhovfhzhnizi. Po dovoljenji vikfhi zef. kralj, dvorne zenije. V Ljubljani. 1826. 12. 381. Natifnil Leopold Bger. Na prodaj per Janesu Klemenzu.
5. Umno kmetovanje in Gospodarstvo. Zložil Janez Zalokar, fajmošter v Škocijanu pod Mokronogom; ud C. kr. krajnske kmetijske družbe. Na svetlo dala c. kr. krajnska kmetijska družba. Štirje deli in pristavek. V Ljubljani. Na- tisnil J. Blaznik 1854. 8. 386. (v gajici).
Andrej Alhrecht. JStr. 171, v. 6: J. Mam, Jez. XXIII.
1. Kerfhanfki katolfhki Nauk, od nar potreb- nifhih refniz fvete vere f prafhanji in odgovori. V Ljubljani natifnil Saflenberg. 1827. 8. 482. — 11. nat. 1830 J. Blasnik.
2. Kerfhanfki katolfhki Nauk sa odrafheno mladoft. V Ljubljani natifnil Saffenberg. 1828. 8. 240.
3. ^veti Veliki Teden ali molitve in zeremonije, ki fe po sapovedi katolifhke zerkve veliki teden opravljajo.
V Ljubljani natifnil Eger. 1829. 8. 304.
4. Razlaganje keršanskega katoliškega Nauka. Spisal Andrej Albrecht, prost in fajmošter v Novim mestu.
16*
244 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
V Ljubljani natisnil Ign. žl. Kleinmayer. 1860. I. del. 370; II. del 570; III. del 480 str.
Rokopis tega dela je bil dovršen uže 1841. L, a pred tiskom je marsikaj prenaredil J. Vole.
Jurij Alič,
Str, 171, v. 10: A. M. Slomšek, »Nov.c 1846, 139. — Ljubic, Ogledalo 581 — Orožen, Dekanat Tftffer 116. — Cigale, Deutsch-slovenisches W6rterbuch, Vor- wort VIL - A. Fekonja, >Lj. Zv.c 1884, 696. — J. Marn, Jez. 1886, 29.
Majhini Katekismus z' Prafhanjami inu Odgovormi za Otrozhizhe v zefarfkih kralevih Deshelah. Prenefhen na vifoko Sapovd iz nemfiikiga na flovenfki jesik. V Gradcu 1830. 8. (brez stranic). Kienreich. Der kleine Katechismus id.
Felicijan Eant Str. 171, v. 18: J. Marn, Jez. XXIV.
Sedem poftnih pridig od fhtirih poflednjih r e z h i , katire je pridigoval Felizian Rant, Guardian in Faj- mofhter v' Ljubljani per Materi boshji pred moftam v letu 1829.
V Ljubljani 1834. 8. 100. Nat. J. Saffenberg. Na prodaj A. H. Hon. — II. nat. v Ljubljani 1. 1849. 8. 95. J. Blasnik. E. Hon.
P. Ferdinand Vonča (1792—1840), Str. 171, v, 21: J. Mara,. Jez. XXIIL 48.
Tri pridge sa Sveto Leto, k' jih je pridgval v* fari Sv. Petra per Natisoni Videmfke Shkofije III., IV. in V. Nedelo po Binkufhtih Svetiga Leta 1826. P. Ferdinand W o n z h a , Franzhifhkanar ilirfke Provinzije Vuzhenik ju- trajnih jesikov ino fv. Pifma obojga Teftamenta per domazhih fholah na Koftanjovzi bliso Gorize. V Ljubljani per Jurju Lichtu. V Zelovzu per Ferdinandu od Kleinmayra natifkavzu. 1827. 8. 155.
Friderik Baraga.
Str, 171, v. 26: B. T o m š i C : »Nachruf auf den hochwiirdigen Herrn Friedrich Baraga, Bischof von AmyzoDia « »Laib. Zeitg.« 1854. — Dr. L. Vončina: »Friderik Baraga, pervi kranjski apostolski misijonar in škof med Indijani v Ameriki. € »Kol. sv. Mohora< 1869. — J. Marn ibidem : »Baraga, svetla zvezda na slovstvenem nebu kranjsko -slovenskem in očipve- indijanskem.« — J. Mam, Jez XXII. 39—41. — A. Umek-Okiški: »Spremenjena pot.< »Koledar družbe sv. Mohorat 1865/6. Po smrti zaročene neveste je postal graščak in pravoslovec duhovnik-misijonar, škof — slavni Friderik Baraga.
Priloga I. 245
Molitvenik: Dufhna pafh«^ sa kriAjane, kteri shele v duhu in refnizi Boga moliti. Spifal Friderik Baraga, kapelan v Metliki. V Ljubljani J. Saffi^nberg 1830. 8. 583. Ponatisnil se je osemkrat, v zadnje 1872. 1.
Posnemaje Tomaža Kempčana »Hojo«, je spisal :
1. Od Pozhefhevanja in pofnemanja Matere boshje. V Ljubljani 1830. 8. VI. 418. Natis. J. Šaffenberg, na prodaj Jan. Klemenz.
2. Premi.fhljevanje fh tirih poflednjih rezhi. V Ljubljani Nat J. Blasnik. 1832. 12. X. 314.
3. SlateJabelka. V Ljubljani J. Blasnik 1844. 8. 286; IV. natis 1878.
4. Nebefhke Roshe. VLjubljanlJ. Blasnik 1846. 12.462.
5. Obifkovanje Jesufa Kriftufa v' prefvetini refhnjim telefu in posdravljenje Marije prezhifte Devize. V Ljubljani. Nat. J. Blasnik 1832. 12. X. 314.
Vešč je bil mnogim jezikom ; 1854. L je zložil prvo slovnico in prvi slovar v očipvejskem in francoskem jeziku ter ob Indijancih dopisaval v razna glasila.
Katekizem, spisan v indijanskem jeziku, je dal natisniti v Ljubljani pri J. Blazniku.^j
Janez Bedenčič, Str. 172, v. 7: J. Mara, Jez. XXII.
Sveti Krifhovi pot, to je premifhluvanje terplenja Jesufa Kriftufa, is Svetiga Pifma napraulenu (fkusi Antona Klementin i.*) V Lublani per J. Retzerju 1808. 8. 195 ; knjigo je 1826. 1. natisnil J. Saffenberg. 8. 184.
Jožef Kek (1796— 1S55). Str. 172, v. 24: J. Mam, Jez. XXIV.
1. o) Mali Befednjak flovenfkiga in nemfhkiga je sika. Sofebno sa Slovenze, kteri se hozhejo nemfhkiga jezika uzhiti. V Ljubljani, nat. J. Blasnik 1834. 8. 230. Kleines
') >N.c 1843, 28.
- ) Anton Klementini, porojen v Bohinju pii Stari Fužini 1744. leta,
župnik pri Devici Mariji v Polju, kanonik in stolni župnik v Ljubljani, umrl 1826. !•
246 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
Worterbuch der 8loweni8chen und deutschen Sprache. Prvi, drugi (L 1843.) in tretji pomnoženi natis L 1854. 8. 264. (nat in zal. Kleinmajrr) oskrbel je Janez Nep. Šlaker, takrat vodja normalnih šol.
Za jezikoslovje nima ta slovar nobenega pomena.
2. Duhovni Tovarfh poboshnega kriftjana, ali Napeljevanje h* kerfhanfkimu shivljenju in Molitve s' kterimi samoremo Boga po dolshnofti zhaftiti, fe mu sa prejete dobrote sahvaliti in ga vfih potrebnih rezhi profiti. V Ljubljani 1838. 12. VIL 624. Nat. J. Blasnik, na prodaj J. Klemenz.
3. Kratek Katekizem v* vprašanjih in odgovorih, ki se v teh bukvicah nahaja str. 289 — 406, se je pozneje tudi posebej natiska val, pomnoževal in popravljal; ta posel je opravljal katehet in kanonik A. Zamejec.
4. 6j Popifnavad in sadershanja Indijanov polnozhne Amerike. Spifal v nemfhkem jesiku Friderik Baraga, poflovenil J. Kek. V Ljubljani 1837. 8. 16. natisnil J. Blasnik. Predgovor je napisal sam Baraga.
Izvirnik ima naslov:
Geschichte, Charakter, Sitten und Gebrauche der nordamerikanischen Indier.^)
Franc Veriti,
Str. 172, v. 30: Šaf. 130. — L. Pinlar, »Slov « 1848, St. 52. — L. Jeran, >Zgod. Dan.c 1849, 383—386. — Ig. Jugovic: Franc Viriti, bogaboječ duhovnik Ljubljanske Škofije, »Drobt.« 1860, 116-123.
1. Popotnik fhiroke in oske poti ali Popifovanje, kako fe zhlovek fpazhi, v grehih shivi, kako fe poboljfha in Bogu flushi. Spifal Franz Viriti. V Ljubljani. 1828. 8. 238. Natifnil L. Eger, na prodaj A. H. Hon.
2. Shivljenje Svetnikov in Preftavni Godovi. I. Bukve v Ljubljani 1828. 8. XIV. 662. Natif. J. Saflenberg. — n. Bukve 624. — III. Bukve 1829. 640. — IV. Bukve 671. Drugi natis I. Bukve 1831. 8. VIII. 662. — II. Bukve 1844. 8. VIL 615. — III. Bukve VI. 634. — IV. Bukve 1844. 637.
- ) J. Mam, Jez. XXIII.
Priloga L 247
3. a) Raslaganje Jesufovih naukov na gori,
kakor jih popisuje sv. Matevž 5, 3 — 10, Perftavek Vere, Upanja, Ljubesni. V Ljubljani 1827. 12. 260. Natifnil J. Saffenberg; na prodaj A. H. H6n.
6) Raslaganje fvetiga Evangelja vfih nedelj in sapovedanih prasnikov zerkveniga leta. Spifal Fr. V. - V Ljubljani 1830. 8. VIII. 640.
c) Terpljenje Jesufa Kriftufa Gofpoda na- fhiga kakor fo ga vfi fhtirje evangelifti popifali. V Ljubljani 1831. 8. X. 259. J. Blasnik.
d) Krfhanfki Katolfhki Nauk sa odrashene ljudi. V Ljubljani 1834. 8. L in II. Del 334; HI. Del 344 ; IV. Del 320 ; V. Del 319 str. Nat. R. Eger. Prodaj J. Klemenz.
ejKerfhanfki Katolfhki Nauk sa otroke, ki fe perpravljajo k fv. obhajilu. V Ljubljani 1836. 12. 220.
f) Mnogi fveti Nauki in Sreki is bukev Pri- povift, Pridgarja, Modrofti in Siraha. Spifal Fr. Veriti, korar. Natifnil M. Tridler v Novomeftu 1846. 8. 240.
g) Premi fhljevanje terpljenja in fmerti Gofpoda in Odrefhenika nafhiga Jesufa Kriftufa. Spifiil Franc Veriti. Korar v Novomeftu. Nat. in sal. Maria Tandler. Prod. Andr. Zher, bukvovez 1845. 8. 256.
4. Zapopadik evangelja Jezusa Kristusa; knjiga I. po spisu svet. Matevža 350, svet. Marka 246; knjiga II. sv. Lukeža 381, sv. Janeza 302 str. — Zapopadik djanja apostoljskiga, listov svetih aposteljnov, in skrivno razodenje. I. Del. 8.504. II. Del. 539. — Pridige vsih Nedelj in zapovedanih Praznikov cerkveniga leta. Štiri knjige od leta 1824—1827. po 560 str. — Skrivno razodenje. — Zakaj in kako je Jezusa Ij ubiti in mu služiti? — Zgodbe iz djanja aposteljnov.
— Življenje nekterih služabnikov božjih.
— Pridige ob mnogoterih priložnostih.
248 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
Alois Perger.
Str, 173 1 v. 21 : J. C. Hofrichter, Lebensbilder aus der Vergangenheit. Als Beitrag zu einem Ehrenspiegel der Steiermark. Graz 1863. 41—43. — Dav. Trstenjak, >Kres« 1884, 67—58. — And. Fekonja, >Kres« 1883, 211—213. — Pisal je Perger tadi turško slovnico.
Andr^ Guttnan.
Str. 174, v. 1: J. Macun, Knjiž. 77—80. — J. Mam, Jez. XXIV. — x - y,
>S1. Nar.< 1882, Štev. 288.
Ker prve izdaje »Ve dež a« nisem mogel dobiti v ogled, navajam tu naslov druge izdaje :
NOVI VEDESH / sa fmeh ino zhafkratenje / 'Slovenzom / . Vigneta / . Drugi pobolfhan ino povezhani natif. / V Gradci / natifnjeno s Tanzerovimi pifmenzami. (Brez letnice.)
To izdajo so oskrbeli Jakob Košar,*) Stanko Vraz in Davorin Trstenjak.
Peter Danjko.
Str, 175f v. 28: Šat. 80 et passim. — St. Vraz v predgovoru >NarodQih pesnij«. — J. Mam, Jez. XVI. — J. Macun, KnjIž. 85. — A. Fekonja^ >Slov.« 1886, 58.
1. Sto ino pedeset / pofvetnih / PESMI / ino dve sto / VGANK / med / Slovenfkim narodom / na / ^htajarfkem / . V Radgoni, pri Alojsji Waicingeri knigari. 1827. — Znotranji naslov se glasi: Pofvetne / PESMI/ med f lovenf kim narodom / na / SHTAJARSKIM. 8. Vffl. 227.
2. Sto / cirkvenih / ino / drygih poboshnih / PESMI / med / katolfhkimi kriftjani flo- / venfkega na- roda / na / 'SHTAJARSKEM. Na fvetlo dal Peter Dainko, kaplan pri meftni fari v* Radgoni v Alojs Waizingerovemi knigifhi 1826. — Pred naslovnim listom je slika, predstav- ljajoča Davida s harfo, s tem-le podpisom:
»Pridte, veselmo fe v' Gofpodi in hvalmo Boga nafhega svelizharja.« Kral David, Ps. 94. 1.
Na drugi strani naslovnega lista mu dajeta dovoljenje za tisk 1) »naj dragovrednefhi, naj blagozhaftitnefhi knesofhko-
^) Jakob Košar, porojen 1814. 1. pri Šent Jurju na Ščavnici, je kapelanoval pri Mariji Tolažnici (Mariatrost) blizu Gradca, postal dvorni kapelan knezoškofu Romanu ter umrl 1846. 1. Slovel je radi priljudnosti, učenosti in gorečega rodo- Ijubja. R. Razlag mu je zložil nagrobnico v »Drobtinicah« 1850. 125.
Priloga I. 249
fovfki sborifh v Gradzi dne 13. aprila 1825. (Ivan Purkart- hofer),« ter 2) »velikohvalovitni zefarf ko - kralovf ki predni pregledifh knishni v Bezhi dne 13. majnika 1825. (^artori.)«
3. SAZHETEK /vuzhenja 'Slavenfkega po n e d 6 1 a h , / KNISHIZA, / sofeb narozhena doraf henim ino vfem, / keri predalezh fo sa fhole farne, ino / fe v* kratkem brati, ino dofta potreb- / nega naviizhiti hzliejo. / Dobiti. /
V Radgoni / v knigifhi Alois Waizingerovemi. / 1816. 8. 32.
i>Zherkovanje« sega do str. 7 ; potem nasledujejo :
»Sa vezhno shivlenje potrebni navtiki enega kriftjana«, pripravljanje za sveto izpoved in obhajilo, Vera, Upanje, Lju- bezen, od str. 24. naprej se uči zlogovanje, branje in stenje, str. 31 je »Kasar« v obliki pisanih črk.
Naveden sicer ni Danjko kot pisatelj, pa dvomiti se o tem ne da.
4. Abezedna / KNISHIZA / na / hitro ino lehkopod- viizhenje / slovenskega branja. / Vigneta = dva dečka sedeča pred ulom / . Sazhetek smeten,") sreda lehka, konez vefeli. /
V Radgoni / pri Alojsji Wajzingeri, Knjigari 1824 / 8. 29.
Na prvih šestih straneh uči svoj novi pravopis.
5. Lehrbuch der Windischen Sprache. Ein Versuch zur griindlichen Erlernung derselben fur Deutsche, zur vollkommeneren Kenntniss fiir Slowenen von Peter Dainko, Weltpriester, Kaplan in der Stadtpfarre zu Radkersburg Gratz, gedruckt und verlegt bey J. A. Kienreieh 1824. 8^ XVI. 344.
6. Kmet /Isidor / s^fvojimi otroki /ino lydmi/ ali pripodobni navyki / dobrih ftarfhov / sa / fvoje otroke ino podloshne. / Knishiza sa vfakega kmeta ino teshaka. Na fvetlo dal Peter Dainko, Kaplan pri meftni fari v' Radgoni. 1824. V Radgoni v Alojs Wajzingerovemi knjigifhi.
Pred naslovnim listom je slika predstavljajoča kmeta s sed- mimi otroki s podpisom : „Kam naj sejam?" Na drugi strani naslov- nega lista mu dovoljujeta natisniti knjigo :
Dragovredni, blagozhaftivni sborifh fhko- fovfki v Gradzi, in velikohvalovitni zefarfko- kralovfki predni pregledifh knishni vBezhi.
^) »Žmeten« se rabi v Slovenskih Goricah v pomenu »težaven.«
250 Zirodovina slov. slovstra. II. det.
7. Zhelarllvo /ali/ zeld novi, kratki, popun navuk zhelne reje, / to je / edina prava ino gotova vodba, kak / fe naj leBbej ino naj bolfhe dajo zhele re / diti, na dof^nenje naj vekfb^a hafka / ino vefelja / k n i g a sa vfe zhelne pri- jatele viakega ftrana / kero / je is naj vednefliih mn<^oletnih zhelarov ino / po laflnih fhkufhenoflah (!) fpifal ino na / fvitlo da) / Peter Dainko / kaplan pri rneftni fari v Radgoni. / Vu Gradzi / vu saloshbi kniBhne predaje pri Damiani ino Soi^- Ino na komision pri A. Waizingeri v Radgoni. 1831. 12". XXIV. 210.
To je znotranji naslov knjige. Na ovitku je naslov nekoliko ekiajšan- Med ovitkom in naslovnim Jistom je slika, predstavljajoča kmeta pred čebelnjakom in s podpisom: »Čde so moje bogastvo ino veselje.« Na drugi strani naslovnega lista je natisneno privo- ljenje velikohvalovitnega cesarsko - kralovskega prednega preglediša kn^nega vu Beči: Nazočna kniga, po imeni: Gelarstvo i. t. d. se naj natisne. — Od ces. kral. prednega preglediša knižnega vu Beči 24. Septembra 1830. Sartori.
Tudi graški »cesarsko-krdlovski knižni pregledi!« mu je dal dovoljenje za natis; podpisan je: Siffmaiin.
8. EVANGELIOMI / na v'8e / nedele ino 'avetke skoe leto, / prelosheni / is grezhkega na 'Blauen'ski / jesik zhi'- 3te'8bi, / kere je isnovizh viindal, ino sofeb naro / zhil, fvojim deshelnikom, 'Slavenzom / 'Shtajerfkim, / Peter Dainko / 'Shkofie Gradzhke mefhnik pofvetni. 1817. V' Radgoni v' kni- gifbi Alois Waizinger'o verni.
Tretja stran ima natisneno dovoljenje za tisek, četrta in peta »Opomin svetega pi8'nia« ter »Molitvo pred nagovarjanjom«, Šesta pa naslov: »Evangeliomi«, besedilo se šele začenja s sedmo stranjo. Na str. 87 — 88. podaje pisatelj napotke, kako je ravnati, Če ima leto po binkoštih 23 ali 24 nedelj. Na str. 89. se začenjajo »Evan- geliomi na pofebne fvetke fkos leto« ; od str. 101. naprej je na treh straneh »Kasar«, ki se končuje s tem-le stavkom:
Vse na 'slavo Bogi Troinoedinemi, ino k'ha'ski 'Slauenzom. /
S' pifmenzami Andrea Leykama v' Gradzi.
9. Veliki / Katehisem / to je / kniga / kerfhanfko- katolfhkega / navyka / vu pitanjah ino odgovorih (Vigneta: Krist s križem nad oblaki). Na fvetto dal Peter Dainko,
Priloga L 251
Kaplan pri meftni fari v Radgoni. V Radgoni, v Alojs Wajzinger'oven)i knigifhi. 1826. — Na zadnji strani: S*pifmen- zami Andrafha Lajkama v' Gradzi,
V prvem predgovoru razlaga pisatelj svoj pravopis, v drugem vsebino knjige, ki je razdeljena na pet »Glav«. Knjiga ima mnogo obširnih razlag pod črto.
10. Lifti / ino / Evangelji / na / vfe nedele fvetke ino ime / nitnefhe dneue zelega ker / fhanfko - katolfhkega zir- kve / nega leta (Vigneta == Sv. Trojica). Ob dofta pobolfhal, povnoshil in tretjokrat / na fvetlo dal / Peter Dainko / kaplan pri meftni fari v' Radgoni. V Radgoni v* Alois Wajzinger'ovemi knigifhi. 1826. 8. 248. — Na zadnji strani kazala: S' pifmenzami Andrafha Lajkama v' Gradzi.
Od str. 215. so natisneni:
O b z h i n f k i evangelji, to je, sa tifte dneve f kos leto, keri laftnih ne imajo.
11. Svetega pisma / sgo dbe / is ftarega / ino novega sakona. P e r v i del fvetega pifma sgodbe is ftarega sakona. Na fvetlo dal Peter Dainko Gradske fhkofije dyhovnik. V Radgoni v' Alojs Waizinger'ovemi knigifhi. 1821. 8. 49.
Knjižica je razdeljena na šest »časov« (delov), na zadnji strani spodej je natisneno : 'S pifmenzami Andrea Lejkama v Gradzi. V drugo je izdana 1824. 1. — Na zadnji strani je »Vedozh-danje«, kjer je med drugimi znanimi njegovimi knjigami naznanjena tudi drugod ne imenovana: »Pefem pri veliki mefhi 1818.«
12. Svetega pisma / sgodbe / is ftarega ino novega sakona. / Pervi del, / fvetega pifma sgodbe / is / ftarega sakona. Drygokrat na fvetlo dal / Peter Dainko / kaplan pri. meftni fari v* Radgoni. V* Radgoni v' Alojs Waizinger'- ovemi knigifhi. 1826. 8. 42. Drygi del / , fvetega pifma sgodbe / is / novega sakona. Na fvetlo dal / Peter Dainko,/ kaplan pri meftni fari v Radgoni. / V Radgoni v* Alojs Waizinger'ovemi knigifhi. 1826. 8. 45 — 154.
Tudi ta knjiga je razdeljena na sest »časov«.
13. Opravilo fvete mefhe, izdano 1824. L, je na novo izšlo z naslovom: Opravilo / fvete mefhe / fpovedne ino druge prilizhne molitbe / sa / Katolifhke Kriftjane. /
252 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
V Radgoni^ pri Alojsji Wajzingeri, knigari. 1829. 8. 308. S' pifmenzami pokojnega Andrafha Lajkama naflednikov v Gradzi.
14. M o 1 i t b e / sa katolf hke kerf henike / vjutro, vezher, / pri fveti mefhi, k' spovedi, na / dosegnenje prefvetega refh- / nega tela, vlaki den, v' tjedni ino drugih prilikah. Na fvetlo dal Peter Dainko, kaplan pri meftni tari v Radgoni. V Radgoni pri Alojsji Wajzingeri, knigari. 12. 126.
Pred naslovnim listom je slika (Krist na razpelu).
15. Sveti / krishni pot, / ali / britko terplenje ino fmert nafhega gofpoda Jesu Krifta / na / ferzhno premifhla- vanje ino poboshnoft / za / Katolfke Kriftjane / . V Radgoni, pri Alojsji Waizingeri, knigari 1829. 8. 105.
V knjigi se nahaja štirinajst slabih lesorezov ; od str. 66. naprej je devet pesmic s sekiricami.
16. Boshja flushba kerfhanfke mladofti po jutrah ino vezherah, pri fv. mefhi k' fpovedi ino.dosegnenji prefvetega refhnega Tela, tudi vu nekih drugih priloshnoAah r priftavlenjom zirkvenih pefmi. V Radgoni 1830. 12". 140.
17. Kniga poboshnoft i. V Radgoni 1817 ; tretja izdaja z naslovom : Knishiza / poboshnofti /sa/ mlade ino doraf hene / Kriftjane / kero je pobolfhal ino tretjokrat / na fvetlo dal / Peter Dainko / Kaplan pri meftni fari v Radgoni. 1824. V Radgoni v' Alojs Waizinger'ovemi knigifhi. 12**. 153. S* pifmenzami Andrea Laykama v Gradzi.
V tej knjižici nahajamo oblike sanesi nam. prizanesi, oslyšaj nas nam. usliši nas id. ; zmorem nam. premorem, pomili nas nam. usmili se nas id.
K Danjkovim molitvenikom šteje A. Fekonja*) tudi:
18. Bukvize sa fholi odrafteno mladoft. 1819.
J. Košan (Slovenischer ABC-Streit mit besonderer Beriick- sichtigung des Danjko'schen Alphabets, Gymn. Progr. Marburg 1890, str. 7) navaja med Danjkovimi knjigami tudi: Vu fili pomozh na shivlenja refhenje, sadufhenih, vtoplenih, smersnenih, obefhenih, sadaulenih, pjadenih ino od blifka pobitih. (Brez letnice).
- ) »Slov.« 1886, 58.
Priloga I. 25S
Str. 181, v. 22: BavoHn Veršič.
Iz nemščine:
Duhovni varuh sa mladoft, ali molitvene knishize sa mladenizhe no deklizhe. ino tudi sa druge ludi prav haiho- vitne. V Radgoni 1833. 16». 376.
Anton Lah.
str. 181, v. 25:
Le f en i krishez ali pomozh v potrebi* Lepa poveft sa otroke, otrozhje prijatele ino tudi sa druge odrafhene ludi* V* Radgoni 1835. 16«. 94.')
Vido Rišner.
Str. 181, v. 27: Šaf. 104. ~ J. Mam, Jez. XXIIL — Dr. J. Pajek, Ltp. Mat. SI. 1880.
l.Nabirki sa mlade Kriftjane, ali navuki, sgodbize^
pefini, prifiovi itd. na hafek mladih kerfhenik, kere je nabral
neki duhovenik pekovske kneso • ^hkofije na Shtajerfkem.
I. Del. V Gradzi natif A. Lajkamovih naflednikih 1828. 12. 36.
2. Katolfhka mefhna Knishiza s drugimi molit- vami fkos den ino k fpovedi ... V Gradzi 1828. 32. 72.
3. Katolfhka Mefhna Knishiza s drugimi molit- vami fkos den ino k fpovedi, kero je drugokrat na fvetlo dal Vido Rishner, duhovnik najflavnefhe ^ekovfke Kneso- Shkofie v Gradzi. V Radgoni pri A. Wajzingeri knigari. 1831* 32. 72. S pifmenzami pokoj. A. Lajkama naflednikov.
Anton Šerf. Str. 181, v. 33: Šaf. 126. — J. Marn, Jez. XXIII. 26.
1. Pad no sdig zhloveka, ali sagrefhenje no odrefhenje zhlovezhjega naroda v fedmih predgah k obydenji grefhnika na pokoro. Napravil no vyndal Anton §herf, Kaplan pri velki Nedeli. V Radgoni v A. W. knishifhi. 1832. 8. 94. S zherzh- kami pok. A. Laykama nadobnikov v Gradzi.
2. Predge/na vfe /Nedele no Svetke / zelega ker- fhanfko - katolfhkega zirkvenega leta, / kak tydi sa vfe farne zirkvene varihe Sekovfke / fhkofije po flovenfkem kraji no neke priloshnofti. / Sloshil no na fvitlo dal / Anton Sherf,
- ) Prevod po Kr. Smidu.
254 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
Melhnik pofvetni. / L Idni tok. Nedelni no §veteshni del/, rasdelen v fhtiri sveske / , kerih dva perva sapopadeta nedelne, dryga dva fveteshne predge. / Vyzhte nje vfe sdersha- vati, kaj fem vam koli sapovedal. Mat. 28. 20. / Svelizhani fo tifti, keri boshjo befedo poflyfhajo, no sdershavajo. Lyk. 11. 28 / . Pyfte befedo Kriftufovo obilno med vami prebivati. Kol. 3. 16. / V Gradzi 1835, / natifnjene no saloshene pri J. A. Kienreihi / .
Ivan L. Šmigavec.
str, 183, v. 1: Dobrovsky s Slovanka I. 205. — Šaf. 37, 60. — J. Macun, Knjiž. str. 75-76. — J. Mam, Jez. XXIII. 14—15. ~ Jož. Pajek, »Kres« IV. 429. — »Kres« I. 301. — P. Matjašič, Festprogramm zur hundertjahrigen Feier des k. k. 6ymnasiuins in Marburg im Jahre 1858.
Theoretisch-practische windische Sprach- lehre durch viele Ubungsbeispiele zum Ubersetzen erlautert, mit einer auserlesenen Sammlung von Gesprachen und einem Radical -Worterbuch versehen, herausgegeben von Johann Leopold Schmigoz. Graetz 1812, bei Alois Tusch. 8«. 319 S.
Anton Krempelj,
Str. 183, v. 21 : Gaf, »Nov.« 1845. — J. Š., »Pravi Slov.« 1847. 31. - A. Slomšek, »Drobt« 1862. — J. Macun, Knjiž. 80—82. — Bož. Raič, Ltp. Mat. SI. 1869. — J. Mam, Jez. XXIII.
1. Branje od tih v* kmetizhke kalendre poftavlenih ino nekterih drugih 1^ ve t n i k o v. Vkupspravleno ino vundano od Antona K r e m p 1 , Farmefhtra per sv. Lovrenzi svun Ptuja. Z* dopufhenjem tih Vifhifbih. V Gradzi 1833. 8. 328. Natifk in papir od Andreja Lajkama dedizhev.
2. Kratke Predge na vfe nedele ino fvetke zelega leta. Vkupfpravlene ino vundane od Antona Krempl, Farmefhtra per fv. Trojizi male Nedle sdol Radgone. Pervo leto. V treh rasdelkih. V Gradzi 1839. 8. 241. Salofhil Franc Ferffl, Joh. Lovro Greiner. Natif ino papir is Tanzerove natif karnize ino papirnize. — Drugo leto. V treh rasdelkih Priftavek. V Gradzi 1839. 8. 244.
3. Dogodivfhine Shtajerfke Semle. S pofebnim pogledom na ^lovenze. Spifal Anton Krempl, Farmefhter per mali Nedli v ^lovenjih Gorizah, fozhlan snotrajno-auftri- anfke dogodivfhnifhke drushbe. V Gradzi 1845. 8^ 262. V salogi per Franzi Ferftli bukvoterlhzi.
Priloga I. 255
Stanko Vraz.
Str. 185, v. 1: »SI. Bčela< 1851, 187. — Razlag, »Zora« 1852, 159—161. — »N.-c 1863, 1854, 51 ... 230. — »Neven« 1853, št. 47. — Dav. Trstenjak v Bleiw. Kol. 1854. — J. Zahar, Predavanja o Vrazu v Narod. Domu v Zagr. 1871. —
»Vienac« 1871, štev. 43. —A. Fekonja, »Zr.« 1876, 149 388. — >Zr.« 1877,
269... 317. Kako in zakaj je Stanko Vraz postal Ilir, »Zr.t 1887, 417. —
>Kr.« 1883, 518, 611. — A. Fekonja, St. Vraz, slovenski rodoljub, »Kr.« 1885, 471, 519. — — Stanko Vraz v Jezičniku XXV. »Slov.« 1887, 41—43. — Troje listov Anast. Griina Stanko Vrazu, »SI. N.< 1876, 299-300. — Pismo Vrazovo dr. Chrobatu, »Kr.« 1883, 427. - Pismo St. Vraza Josipu Rostopšilu, »Lj. Zv.« 1887, 217. — Vraz in Prešern, »Lj. Zv.< 1889, 379, 491. — F. Petračid, Put v gome
fitrane, Zagreb 1877, prevel A. Fekonja, »SI. N.« 1879, št. 22, 254—258.
♦Črtice o Vrazu«, prevel A. Fekonja, »SI. N«. 1878, 263—274. — Fr. Markovi<5, »Vienac« 1880, št. 36. —F. Petračid, DSla St. Vraza, VI. dio. — Dr. B. Šulek, »Vienac« 1880, 36. - Aug. Šenoa, »Vienac« 1880. - Josip Kubla: Stanko Vraz, Praha 1881. — J. Macun, Knjiž. 1883, 90-108. — J. Marn, Jez. XXIV, 45—48. - »Ime Vraz«, Žvab, Trstenjak, »Kr.« 1883, 156—157, 222. — K— m—. Spomin na ilirizem: St. Vraz, J. Kob6, D. Trstenjak, »SI. N.« 1876, št. 289. — Dr. J. Pajek: Nekaj drobtinic o St. Vrazu, »Kr.« 1883, 38—45 »SI. Gosp.« 1881, št. 39. — Fr. Kočevar, Nar. pesmi iz Vrazove zapuščine, »N.< 1868, 238. — R. Razlag: Uspomena na Vraza, Pesm. 1863, 72. — BI. Flegerič: Domačinke, »Zr.« 1876, 65. — Vrazova svečanost, »81. N.« 1880, 209—214. - Vatr. Holc: Na Vrazovem domu, »SI. N.« 1879,
St. 112. Slovansk pozdrav čast. hrvatskim gostom, »SI. N.< 1880, št. 175.
Na Vrazovem domu, »SI. N.< 1880, 206. Tri dni v Vrazovem zavičaji, »SI.
N.« 1880, 206. — Drvanjski (Vatr. Holc), Pred podobo St. Vraza, »Kr.« 1882, 206.
V Vrazov Album, ki se shranjuje v Vrazovi rojstni hiši, vpisali so pesni : V. Holc, Bleiweis, Vošnjak, Jurčič, J. Zupan, Lapajne, Leveč, J. Hribar, Cimperman in drugi. — Str. 185 j v. 10: Murkov slovar in slovnica, nekaj zvezkov Schmidovih pripovesti, zbirke narodnih pesmi slovenskih so bile sad tega skupnega delovanja. Olej list Vrazov Muršecu, tadanjemu kapelanu pri sv. Miklavžu blizu Ljutomera, »Kr.« IIL 519. — Str. 185, v. 16: Potoval je iz Karlovca čez Metliko, Ljubljano, Kranj na Koroško v Blatograd, Bistrico, na Rezijansko, Bled, Terbiž, Belo Peč; obiskal je Prešerna, Tomana, M. Majarja, Slomška, Cafa id.
Od gospoda Kelca, učitelja v Novištifti nad Gornjim Gradom v Savinski dolini sem v počitnicah 1895. 1. dobil ta-le dokument:
Nr. 1799.
Pr,
bcn t !. $crrn ®ubernialrat^ unb ^reiSl^ou^tmann
Anton J3on Waldheim
in
Cilli.
9tug ciner tjorgcfommcncn Slnjcigc ge^t l^crbor, ba{^ cin fid^ercr Urasž (= Vraz), tocld^er ongcb. cin auSgctrctencr ouž (Bteiermarf gcbiirtiger (Btubent ift, unb ftd^ in Slgram auf^oltcn foH, t)on bort ^aufig 5lugpgc mč) ©tcicrntori unb ^ftrntcn in ber Slbficfit mač^t, um in biefen Icgtcren ^rotjinjen Siebcr In iHiriJc^cr ©prodne ju tjerbrcttcn, l^ieburc^ aber fur bcn in ^roatien unb cinigen feincr 9^cbenl6nber cm:porftrcbenben gHiri^muS ^Inflang ju toccfcn.
f
256 Zgodovina slov. slovstva. 1/. del.
S)a bcr $crr $rSfibcnt ber f. f. ^polijci^offtcllc ju golgc be^ l^ol^n ©rlaffeg- t)om 5 ten b. SO^. bie (^runbpitigfeit biefer ^[njeige n&l^er fennen ju (ernett »iinfd^t, }o forbcrc ic^ ben §errn ©ubcrniolrot)^ ouf, l^infid^tlid^ bcž ©rfd^inenž bicfeS gnbioibuumil m bem Sl^rcr Seitung untcrftc^cn^cn ^rcifc, unb feineS- S^^un^d unb Saffeni^ bie Hufmerffamleit ber m^rgeorbneten Drgane mit ber ecforber(i(^n Umftc^t un^ Unaupfltgfeit anregen, %it eriangten ^a^rnel^mungeit mir fobann mitt^eilen unb jugletd^ hai 92attonale, bie ^eri^altniffe unb bie 3[nbit}tbuaUtat bed genannten Urasz beleud^ten ju moKen.
®ra6 am lOten Dltober 1841.
©icfenburg.
Str, 185, v. 36: Predgovor XVI. - Cas. česk. mus. 1840. — Dela V. 206.
— Str. 186, v. 5, 8: To priznava sam v pesni »Babji klanjac« 1. 1839. — Gradac 3. stud. 1883; 15. valj. 1834; 23. trav. 1834; 13. ruj Žerovinci, glej Fekonja^ >Kr.« VIL 1883, 624. — Str, 186, v, 13: List dnš 2. apr. 1837. — Str. 186, v. 16r V obširnem pismu iz leta 1837. pripoveduje to zadevo Muršecu, da je Miklošič rogajoč se, rekel Vrazu : »Ti daš gobec, Trstenjak noge, jaz drugo truplo, Prešera pa naj da peroti.< — Str, 186, v. 31: Umrl kot župnik Veržejski 18. sept. 1881. Str, 186, v. 38: To na posebno lepem papirju natisneno pesmico je Stran jšak kratko pred svojo smrtjo poslal dr. Jožefu Pajku v Maribor. Pajek 1. e. — >N.« 1854, štev. 23; »Zora« 1876, 21. — Str. 186, v. 35: »Hvala Nj. c. visosti nadvajvodi Joanu vitezu zlatega runa.« — Str. 186, v, 38: »Velikemu križniku vojn. Mar. Terezijanskega reda, vitezu c. austr. LeOpoldskega ino kr. WUi temberskega reda vojničkih zaslužeoj, te vitezu Saškega reda Rauten- Krone; feldmaršalu, generaldirektoru ženiškib ino fortifikacionskib korov, inženirske ino novomestne vojničke škole; lastniku Dragonskega regimenta 6. 1. itd. itd.,« zapeta na den XX. januaria kakti na spomin rojstva ino posvečena na den XXIV. junia kakti na spomin godovna nj. c. visosti z ponižne podanosti od Murskib ino Dravskih Slo- vencov. V Zagrebu. Iz k. p. ilir. nar. tiskarne dr. Ljudevita Gaja 1839. Delce je pisano z roko Stanka Vraza in poklonjeno A. Slomšku, nadž. v Vozenicah. — Str, 187, v, 2: List Dragotinu Rakovcu, poduredniku Gajevih >Novin« z dn^ 10. okt. 1837. iz Središča, »Vienac« 1880, št. 36. Iz Podčetrtka, kjer se je lečil pri svojem prijatelju dr. Kočevarju, pisal je Se 7. sept. 1840. leta Prešernu tak6-le: »Icb babe mit der Themis die Recbnung heuer abgeschlossen und werde sie wahr- scheinlich nie um ein Sttick Brod als Lohn fur mancbes Unangenebme bitten, was sie' oder (besser gesagt) ihre Popen mir bereiteten. Daher — adieu Madame.«
— Str, 187, v. 27: Po J. Macunovi trditvi je >Djulabije« nalašč izbrano radi sličliosti imena Julija, italj. Giulia, imena neke od Vraza ljubljene deklice; ime Julija se tudi večkrat nahaja v Djulabijah. — Str. 188, v. 18: V zabavniku »Iskra« L 1844. nahajamo »Pesme ostavljenoga« in »Put u gornje strane«, izvadak iz listova na gospodju Drag. Št — , rodj. Kr. . . čevu, kjer opisuje ,bele Kranjce*. — Str. 188,
v, 25: »To je plod vzdigajoče se književnosti naših južnih bratov njih so-
držanje prehaja vse naše pričakovanje ljubitelji slovanstva pak se bodo
nad tem razkritim zakladom enega dela slovanske narodnosti radovali, ker je najden v krajih, koje so šče nedavno za narodno -mrtve in na veke potlačene imeli.« Ferdo Kočevar, Slov.Gosp. 1868. — Str, 188, v, 29, 189, v. 13: »Zt,< 1876, 338 . • . 367.
Priloga I. 257
Anton Janez Murko.
Str. 189, v. 15: Dav. Trstenjak, »Zr.c 1872. — Dr. J. Pajek, Ltp. Mat. SI. 1880. — J. MarD, Jez. XXIV. - J. Macun, Knjiž. 109—112.
1. Theoretisch-praktisclie Slowenische Sprachiehre fiir Deutsche, nach deri Volkssprech- arten der Slowenen in Steiermark, Kžirnten,Krain und Ungarn's westlichen Distrikten. Nebst einem Anhange der zum Sprechen nothwendig8ten Worter. einer Au8wahl deutsch-sloTvenischer GesprsLche fiir das gesellschaftliche Leben und kurzer slowe- nischer AufssLtze zum tJbersetzen in's Deutsche. Von Anton Johann Murko, Graetz 1832. 8. XVL 206. Perstel-Greiner. II. izdaja Graetz 1843. 8. II. 267.
2. D e u t s ch- SI o wen isch es und Slowenisch- Deutsches Handw5rterbuch. Nach den Volkssprech- arten der Slowenen in Steiermark, KSrnten, Krain und Ungarn's westlichen Distrikten. Von Anton Johann Murko. GrStz. Verlag Ferstel-Greiner 1833. 8. IV. 862. Deutsch-slowenischer Theil. Nemfhko-Slovenfki Del. 1-846.
3. Slo venfko-Nemfhki in Nemfhko-Slovenfki Rozhni Befednik. Kakor fe flovenfhina govori, na Shta- jerskim, Krajnfkim in v' sahodnih stranih na Vogerfkim. Sloshil Anton Janes Murko. V* Gradzi. Perstl-Greiner. 8.11. 788. SlovenfkoNemfhki del 1 — 758. Mofhke in shenfke imena. Geograffke imena deshel, rodov, meft, rek itd. Popravki in Doftavki. 759—788.
4. Leopolda Volk mer a, pokojnega duhovnika Sekavfke fhkofije Fabule ino Pefmi. Spravil ino s' kratkim Volk- mer'vim shivlenjom na fvetlo dal Anton Janes Murko. V Gradci. Na prodaj v Fr. Ferstl-vi knjigarni J. L. Greinera. 1836. 8. XVI. 148. Njega Ekfzelenzi . . . grofu Wickenburgu ... s' pofebnim pofhtovanjom in zhefhenjom daroval Isdavez.
Marko Glaser.
Str. 190, v, 17: Fr. Zmazek, Fara sv. Petra pri Mariboru, Maribor 1879, 8. 60. S podobo Glaserjevo. — Dr. Jožef Pajek, >Kr.« 1862. 287. — Vatr. Holc, Spomeni na slavne može slovenske. Trst 1892.
1. Dufhni vishar. Molitvene bukvize. Molitne bukvize sa katolfhke kriftjane, katere sapopadejo lepe juterne, vezherne,
17
258 Zgodovina slov. slovstva II. del.
mefhne, fpovedne ino druge molitve, litanije ino zerkvene pefme. S defet podobami. V Gradzi 1838. Na prodaj pri Karoli od Pebal, meftnemu bukvovesu v pofhtni ulizi. Poft- gafse N. 162. 8. 178.
2. Slate bukvize od Srza Jesufa ali brumno navishanje frzhne Ijubesni k Jesufi no Mariji. Sa vfe brate no feftre totega sedinftva. S dopufhenjem vifoke zhafti najurednefhega gnadli- vega firfhta gofpoda Romana, fekoufkega fhkofa; na fvetlo dal Marko Glaser. Drugi natis. Na prodaj pri Joshefl Sirolla v Gradzi 1843. 8. XXIV. 328. — Knjiga se je natisnila blizu sedemkrat; prva izdaja morda 1840.
3. Maria perbeshalifhe grefhnikov. Molitne bu- kvize k fvetim frzi Marije sa fpreobernjenje grefhnikov. S dopufhenjem vifoke zhafti naj urednefhega gnadlivega firfhta gofpoda Romana, fekovfkega fhkofa; na fvetlo dal Marko Glaser. V Gradzi 1845. Pri Joshefi Sirola. — Knjiga ima tudi devet Volkmerovih pesnij.
4. Molitne bukvize sa fholarje.
Dr. Jožef Pajek hrani še nekoliko pesnij iz Glaserjeve za- puščine.*)
J. Dragotin Samperl.
Str. 191f v.l: J. Mara, Jez. XXV. — Dr. J. Pajek, *Kt,< 1883. — J. Macun, Knjiž. 88-90.
Navuk v peldah. Lepe sgodbe in koriftne povefti sa otroke od P. liga Jaisa. Po predelani, popravljeni in pomno- sheni Buchfelnarjevi zdazhi s nemfhkiga poflovenil Janes Dragotin ^hamperl. S kipom. V Gradzi, v salogi F. Ferstl- nove (L. J. Greiner), knjigarije. 1836. 8. Xn. 99.
Jošef Zahukovšek.
Str. 191, v. 20: Orožen, Dekanat Tttffer 270. — A. Fekonja, >Lij. Zv.c 1884, 697. - Perlogni list k »Novicamc 1. 1846., St. 6. — A. Fekonja, »Lj. Zv.« 1884, 697.
Molitne bukve, v kterih najdefh tolashbe v britkoftih, krepoft v krishih in teshavah, hramb v fkufhnjavah id. Od Joshefa Sabukovfhka. V Marpurgu.
^) Marko Glaser je umrl 1889. L ne 1892. L, kakor je povedano spredaj na str. 190.
PrUoga L 259
Sigismund Juvančič.
Str. 192, v.lij. Orožen, Dekanat TOffer 145. — Mat. VoduSek, >Drobt.€ 1846. — A. M. Slomšek, Zbr. Spisi III. 171.
Jošef Lipold. Str. 192, v. 18: J. Mam, Jez. XXII.
Jurij Verdinek,
Str, 193, v, 26: Ljubid, Ogledalo 578. — Orožen, Dekanat Tttfifer 479. — A. Fekonja, >Lj. Zv.« 1884, 697.
Vfakdanji kruh, prav lepe molituvne bukvize, v katerih fe najdejo mnoge molitve, litanije ino pefmi. Dru- giga popravleniga ino s fvetim Krishovim potam^ nekterimi molitvami; pefmi in mnogimi podobshini (?) pomnosheniga natifa. V Želji pri Joshefu Gajgerju. Po 24 krajzerjov.
Tako se glasi naslov po »Prilognem listu« k Novicam 1844, št. 5 ; po Šaf. 145 je naslov tak :
Ene prou lepe molitivne bukvize, imenuvane vfakdanji kruh, v' katerih fe najdejo juterne, vezheme, per fpovedi id. molitvize .... kakor tudi fvete litanije id. tudi vfe forte zirkoune pejfme . . . Lete bukvize fo popifane od Jurja We rdi neka. V Zelli per Joshephu od Bacha 1820. 12. 216. — Šaf. 146 navaja tudi izdajo : per Antonu Ferlinzu (Maribor) brez letnice in kraja natisa. Valjda se je natisnil molitvenik večkrat.
Felicijan Glohočnih. Str, 193, v. 30: J. Mam. Jez. XXIV.
1. Martin mladi pufhzhavnik; pripoved sa otroke. Nach dem Deutschen: Gottfried, der junge Ein- siedler von Christoph Schmid, bearbeitet von F. G., t. j.: Felicijan Globočnik 1. 1836. (Mnem.-Slav. 164).
2. Dvoje fantov. Blagi Pridolin in hudobni B r i z. Nekaj sa ftarifhe in otroke, is pifem Krifhtofa ^hmida. Pofl. Fel. Globozhnik. V Zelovzi 1841. 8. VI. 176. Nat. J. Leon.
3. čujte, čujte, kaj žganje dela. Prigodba žalostna in vesela za Slovence. Posl. F. Globočnik. V Celovci. 1847. 8. 123.
17*
zgodovina, alov. elovslva. II. del.
Franc Cvdko. Str. 193, v. 36: i. Macun, Knjiž. 73. - J. Mam, Jez. XXIV. — »Zg. Dan.* 1849, 241. — >Zg. Dan.i 1849, 289. V istem letniku >Danice> ae aabaja tudi pesen : >V pravoverno alovesen Spomin Male Gospodnice.*
Ji^ef Kom. Str. 195, v. X : Bol. Raie, Ltp. Uat. SI. 1868.
Mikat Barla. Str. 196, v. Si!
Kovago - Orske Fare Duhovni Pafztžr je izdal :
Krszesanszke / n6ve / PESZMENE / KNIGE / szpravlene / evangye]ics4nszkim gmainam / Vigneta = mali tempel / . V SOPRONI, Statnpane sz-KultBŠr Kataline pifzkmi ,' v'- 1823 leti. 8. IV. 503.
Matija Ahacelj.
Str. 196, v. 43: J. Bleiweis, .Nov.. 1845, 211-212. — Anion SlomSet, >Drobt.€ 1847. — J. Scbeioigg, >Kr.< 1884. — J. Haro, Jez. XXIII. — BIAlter fdr LaDdwirt3chafl und Industrie 1831, str. 33, 37, 39.
Pefme po Korofhkem in ^htajerfkim Bnane, enokoljko popravlene ino na novo Bloshene. Na fvetlo dal Matija Ahazel, zefarfk kraljev vuzhenik v' Zelovfkih vifhjih fholah. L Del. Pofvetne pefmi. V Zelovzi 1833. Natifiijene in na prodaj pcr Janesu Leonu. 8. XVL 85. — Drugi natis ima naslov: Korofhke in §htajerfke Pefipe id, , . , Vfe k vezhi zhafti boahji. V Zelovzi 1838. 8. IV. 140. Pefme L H. Refnize v pravlizah VlH. — Tretji natif. V Zelovzu 1852. 8. 162. 'I
Urban Jarnik.
Str. 197, v. 31: Šaf. 39 et passim. — Idem »Cas. Cesk. Mua.« 1833. — Uat. Uajar, >Not.* 1844, SL 26. — Dr. J. P.Jordan, >Jahrbuch der alav. Lit, Kunat und Wi8s,« 1845, str. 122. — Ani. Janežifi, »Vod. Spom.. 112-115. — H. Herman, >[hndbuch der Geschicbte des Herzogtbuma K^mten« III., str. 192. — J. Scheinigg, »Kr.. 1883, 1884. — J. Marn, Jez. XXIU. — Pisma Jaroikova SUnku Vrazu. Lto. Mat. SI, 1877.
ci se nahaja mnogo pesnic tkalca in kmeta AndrejaSa, . P. Seidel spisal življenjepis z naslovom: Micbael andweber und Dichter. lOst und We9tt 1841.
Priloga I. 261
V začetku Jamikovega življenjepisa navedene pesence se nahajajo v »Carin- tiiijic 1812. in 1813. leta, v >Vodnikovem Spomenikuc 1858. 1. in v Janežičevi »Slovenski Bčeli« 1852. 1. — Pellinger, ki je na nemSki jezik prelagal Jami- kove pesni, se je porodil v Postojni in postal nadporočnik v peSpolku št 26; imenovali so ga >južno-nemSkega Kčrnerja«. Ugajalo mu je blagoglasje sloven- ščine radi mnogih samoglasniških koncovk in oblik na ejo, ijo, ajo, kar ga je spominjalo španSčine.
Str. 199, v. 6:
1. Sber lepih ukov sa ^lovenfko mladino, is Nemfhkiga in Latinfkiga preftavlenih, i^ Staro - §lavenfkiga ino Pemfkiga preravnanih, nikoterih pa novo sloshenih od U. J. V Zelouzu per Janesu Leonu, §htamparju 1814. 12*. XII. 106.
Kilmtnerische Zeitschrift 1821, str. 40. seqq. Str. 199, v. 19:
2. I^adjereja ali navuk, kako fe more prav lehko ino v kratkem zhafu nikar ko veliko dobreh ino sdraveh drevef podreti, temozh tudi narshlahtnejfhi fadje sadobiti, is njem- fhkega v Slovenji jesik prenefhen ino pomnoshen (fkusi Urbana Jarnika). V* Zelouzu per J. Leonu mieftnemu natif- kauzu 1817. 8^ VIU. 96.
str, 199, v. 33:
3. Nevarnofti mladih ludi ali kratki Navuk, kako se imajo Otrozi ino mladenzhi pred nefrezho varuvati. Eno preflovenjenje is Nemfhkiga jesika fkosi rajn. vifoko vredniga Gofp. J. Japelna, Korarja v* Zelovzi, fedaj pa pregledano ino po novim pravopifu preravnano od J. U.
str. 200 f v. 14: Sartori: Neueste Reise durch Oesterreich ob und unter der Enns i. t. d. Wien 1811. — Hacguet: Beobachtungen auf einer Reise nach Semlin. — Scheinigg, >Kr.« 1884, 149.
Str. 201, v. 11 :
4. Kleine Sammlung solcher altslavischen W6rter, welche im heutigen windischen Dialect noch kraftig fortleben. Ein Beitrag zur Kenntniss der alten hochslovenischen Btichersprache. Zusammengetragen und herausgegeben von U. j. Klagenfurt. A. Gelb 1822. 8«. 79.
str. 201, v. 14:
5. Versuch eines Etymologikons der slowe- nischen Mundart in Inner-Oesterreich. Nach
262 Zgodovina slov. slovstva II. del.
verlSsslichen Quellen bearbeitet von Urban Jarnik, landes- furstlichem Pfarrer zu Mofsburg. Klagenfurt 1832. F. v. Klein- mayr. 8. XXn. 243.
str. 201. v. 25: NemSko-slovenski slovar. Nekaj pdl je bilo dotiskanih, ostali rokopis pa je porabil Janežič za svoj slovar 1. 1850. — Šaf. I. 70, — >Ost und West« 1838, 345. — Scheinigg, »Kr.c 1883, 374. Crki J5 in ,^ sta imeli 65 pdl; iz tega se razvidi, kako obsežen bi bil ta slovar. — Levstik, >Lj. Zv.< 1881, 777 popraSuje tužno, kje se hrani ta rokopisni slovar. — N em Sko- slovensko-latinski slovar. Od tega slovarja nahaja se Se trinajst pol. — Tako razsežno slovarsko delovanje pa Se ni zadoSčalo Jamiku; spisaval je Se NemSko-slovenski slovar v Metelčici; od tega ohranilo se je pri celovških ostankih osem četverk (guatemio), in sicer: III. VIII — XIV; ta slovar bi imel daleko presegati oba poprej omenjena, ker je beseda »Antrag« na 103. str. v XIV. četvorki imela St. 1590. — Scheinigg, »Kr.« 1883, 213. — Ltp. M. SI. 1877, 152. — Sammlung der Wurzelworter in den slavischen Mund- arten mit einigen wichtigen Stammwortem. Fol., 176 str. Begonnen am 26. Februar 1835, beendigt 20. November 1835. Gunzenberg 10. July 1839. — Vergleichung des polnischen Rhinesmus mit Slhnlichen Wurzellauten der slavischen Mundarten. 1 pdla.
Razven poprej omenjenih slovarjev ostali so Se netiskani jezikoslovni spisi : »Bildung des Zeitwortes.« Ein Versuch nach Dobrowsky^s Methode; spisan junija meseca 1812. leta. V tem spisu je prodrl Jarnik slovenskemu glagolu globlje do jedra, kakor Kopitar. — Janežič, >Vod. Spom.< 114. — Scheinigg, >Kr.< 1883, 321-323. - J. Mam, Jez. XXIII. 18.
Str, 201, v. 6:
6. Windische Sprachlehre, verfasset von Oswald Gutsmann. 6. verbesserte Auflage (von Urban Jarnik). Klagenfurt bei F. v. Kleinmayr. 1829. 8. 108 str.
Šaf. 55. — Kopitar, Gramm. XLIV. — DobrowskJ, Slowanka I. 184.
MoUtveniki: Str. 202, v. 24:
1. Molitne bukvize sa otroke. Spifal Urban Jarnik v Zelovzi 1817.
Po nemškem izvirniku : Gesetzbuch der Christen, aus ihren heil. Schriften wortlich zusammengesetzt. Miinchen 1813, izdal je :
str. 203, v. 25:
2. Jedrokerfhanskihrefniz. Is Nemfhkiga pre- stavil U. J a r n i k , farmef hter v* Nemf hkim Sh-Miheli. V Ze- lovzu 1820, natifnil Antoni Gelb Natifkaviz. 8^ 134 str.
V prvem delu te knjige govori se o Bogu v razmeri proti človeku, v drugem pa o človeku v razmeri proti Bogu.
Priloga I. 263
Str. »03, v. 26:
3. Evangelji inoJ;)ranj6 navfe nedele in fvetke zelega leta. V Zelovzi 1821.
str. 203, v. 27:
4. Evangelji na posebne dneve fvetega pofta. V Zelovzi 1821.
str. 203, v. 28:
5. V duhi katolfhke zerkve molezh Kriftjan. Sloshil je Firfht Alexander od Hohenlohe itd. Isbranje po- glavitnejfhih molitev, tretjizh is perviga fpifanja natifnjenih itd* Sedaj pa preflovenjenih, ktirim fe je na konzu mefhna pefen perftavila. V Zelouzu 1822. A. Gelb. 12«. 96.
Valentin Stanič,
Str, 204, v, 2: Šaf. 40. — J. Bleiweis, >Nov.€ 1847, 203, 207. — M. Cigale nazDanil smrt v »Novicah« 1847, str. 72. — — n, Solzica Staniču, »Nov.c 1847, str. 85. — A. Slomšek, >Drobt.< 1848. — O. Caf, Prigodba iz življenja ranjcega koraija Val. Staniča v RoČinu mesca sušca »Nov.« 1848. — J. Bleiweis, Koledarček 1858 (s sliko). — Št. K. Valentina Staniča mladost in studentovska leta, »Glas«, 1873, 31, 34; 1874, 3, 5, 6, 7. — Paulus (Leveč), Valentin Stanič. V Gorici. 1873. (Ponatis iz Soče.) — Simon Rutar, »Lj. Zvon« 1883, 786.
1. Pefm per pr ed o mif hI o va nj u Jesufovega t r p 1 e n j a. 1807. — Prevod morda iz latinskega. 64 str. Natisnil jo je sam na Banjšicah.
Še troje drugih pesnij izdal in natisnil je sam ; to so :
2. Sacris Solemniis ali zerkovna pejfem od fvetiga Refhnjega Telefa. 1813. 32^ 4 str.
3. a) Na moje lube fholerje in fholerze.
Pesen. 32o. 1 str. Spodaj : Roncina 1816, V, Stanig V.
bjStabat mater ali zerkovna pejfem od shaloftne
matere Boshje. 32». 6 str. Rončina 1816, V. Stanig V.
4. Pefme sa kmete in mlade ljudi, 1.1822. Natifnil Peter de Valerji. Se vdobe per V. Stanig, vikfhimu zhuvaju cef. kral. fhol. 12o. 32.
5. Molitve in premi fhlovanje per objifkavanju fhtirih h' sadobljenju odpuftika fvetiga leta odlozhenih zerkva. Katerim je fpredpoftavljen kratki nauk od fvetiga leta 1826. Se dobe v Gorizi per bukvah nemfhkih fhol. — Natifnjene per bratih Mattiuzzi v' Vidmu 1826. 12«. 148 str.
264 Zgodovina slov. slovstva IL del.
Prvi del te knjige sega do 50 str. in obsega nauke, psalme in litanije; drugi del se začenja« naslovom: Perftavik nek- terih zerkvenih in drugih pefem, h' molitvam in premi fhlovanjam sa fveto leto 1826.
Zanimiva je v tej knjigi pesen : »Sdihovanje ovzhiz po pa- stirji« na čast škofu Wallandu; pesnik primerja škofa cesarju — Jožefu n.!
6. Drugi perftavik ftarih in novih zerkvenih ino drugih pefem, h' molitvam ino premifhlo- vanjam sa fv. leto 1826. Shiral, is nemfhkega preftavljal ino fkladal Val. Stanig Scholaft. Natifnil PaternoUi v Gorizi 1838. 120, 70.
V predgovoru toži, da so se Slovenci premalo brigali za njegove knjige 1826. 1., pa vender le bi bile v prid čitateljem, ako bi jih prebirali bolj marljivo.
7. Pefme sa kmete ino mlade ljudi. Vekfhidel is njemfhkih Mildhaimfkih pefem preftavil V. St. S. — Natifnil PaternoUi v Gorizi 1838.