Pojdi na vsebino

Zgodba o očetovi zapuščini

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Tolminske narodne pravljice
Zgodba o očetovi zapuščini
Andrej Šavli
Spisano: Anja Kokošin
Izdano: Tipografia Consorziale v Trsta
Viri: 93782272
Objava je sporna. Avtorjeva dela še niso v javni lasti.
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


ZGODBA O OČETOVI ZAPUŠČINI

Živel je oče, ki je imel tri sine. Preden je umrl, jih je poklical k sebi in jim rekel: «Nisem trpel imetja pri hiši, zato umiram revež in nimam, da bi vam kaj zapustil. Samo še nekaj vina je v sodu v kleti, razdelite si ga pravično med seboj in gospodarite z njim pametneje, kot sem jaz.»

— 68 —

Oče-je umrl, sinovi so se pa menili, kako bi si razdelili pravično med seboj vino v sodu. Imeli so namreč en sam sod, zato vina niso mogli pretočiti, ~ P a so se domenili tako, da zvrtajo tri luknje v sod in vtaknejo v nje tri pipe —• vsakemu svojo —, da bo po njej užival vsak svoj delež očetove zapuščine. Mlajši brat je bil zapravljivec in pijanec. Tičal je vedno pri pipi in srkal sladko vince, misleč: «Bolje, da ga popijem prej kot poslej.« Starejša brata sta bila pa stedljiva in zmerna. Nista se dotaknila pipe, misleč: «Naj ostane vino za večjo potrebo in za bolezen.» Toda kako sta se začudila, ko sta našla sod — prazen. Tudi njuno vino je po bratovi pipi Izteklo v njegovo požrešno grlo.