Zemlja (Tomaž Šalamun)
| ← Tomaž | Zemlja Ambra Tomaž Šalamun |
Ambra (Ambra) → |
| |||||||
Koper zameji temó. V Cannes gre naftalin
obreze. Recimo, da si pod zemljo in nad
njo potoval kot štihi. Pa nisem. Zravnal
je plavanje inženir na risalni deski. Voda!
Zavrel mi je rumen ami. Tako tudi homeopat,
ki postavi vprašanje drstilcu, ne more
upati na pravi odgovor. Seje so bile vedno:
ena pred njo. Ko prinesejo prte, šestila,
braduce, si ti kaj dodal v podpis? Ne veš,
če ti curlja mah z jezika. Uklóni so.
Spetajoče drevje kot kite, ki se drgnejo
ob kite. Garancija je dolgi las. Majhno je
telo. Ogromna je plavut in to, kar ti
imenuješ brutalnost, je samoumevnost.
Dotakni se te pokrajine pod njo. Nočem
gledati, kako mrcvarijo palačinke. Pohotni
so. Vsi ste pohotni. Vsi mazilijo ris sonca.
Deve, pene, ribe. Z gostoto poskakujemo nad
njo. Med enim in drugim izdihom spol lavira,
ker hoče pobrati vse sadje. Nasilje je, da
trgamo vodo in da se pukajo kosmi. Čudež se
ponavlja in ponovi. Popolna blaženost je, ko
se poruši skladovnica bukovih drv pred hišo v
hribih in murn in fuga in kantilena so isto.