Zastavica (Josip Cimperman)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Pesmi
Josip Cimperman
Spisano: 1869
Viri: Pesni. Ljubljana: Natisnil in založil Jožef Blaznik. Digitalno besedilo priskrbel Marko Stabej, postavil M. Hladnik
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Zastavica.[uredi]

Čvetéro čerk, si čisto neenakih,
V harmoničnih je zlogih dvéh, in v takih,
Da skup obá imé sta miloglasno.
Imélo kdaj ga žensko bitje krasno,
Ki mu bila je mar' zapoved svéta:
"Spoštuj preserčno mater in očéta!"
Sercé junaško tud' mu v pérsih bilo,
Očeta svoj'ga trinogu je sina smert rešilo.
Nje zgodbi čudni, lépi in preprosti
Gotovo rad si čudil se v mladosti.
Potem imé razdêri in čerke vse premeni,
Iména našljega prej tretjo pervo deni,
In v družbo z drugo pervo ji pripelji,
Dodéni zraven zadnjo - pa imaš vse po želji,
Imé prikazni nebne, ki vsak jo rad pozdravlja,
Je véčno nova, vsaki dan se nam ponavlja.

Uganjka zastavici: Roza jelodvorska -- jutranja zôra