Zaplenjeno pismo bivšega nemškega tov. s fronte

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search


Zaplenjeno pismo s fronte


Ne bom vsega vam pisal, ker ne smem,
ne smem in časa ni, preveč je klanja;
po trideset umre jih dan za dnem
brez križev, krst, molitev in jokanja.

A mi, kar nas je živih še ostalo,
smo kakor norci, brez srca,
ki jim življenje je le dvoje dalo:
hudičev strah in upanje brez dna.

Zakaj se koljemo, zakaj trpimo,
o tem pri nas nikdar ne govorimo.
Zatrli misli so in čustva v nas...

Končujem. Težka noč je legla na vojake,
strahotno piha veter čez mrtvake,
čez njih krvav in bled obraz.