Pojdi na vsebino

Vstajenje (Arkadij Videmšek)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Vstajenje
Arkadij Videmšek
Izdano: Savinja let. 1, št. 3, 1914
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Glej, Velika noč!
Ne čutiš njenega diha
tako skrivnostnega, opojnega?

  Na mladi poljani je novo življenje,
  kako se raduje svečanega dneva!
  Iz polja, iz njive kipi, izpuhteva
  po solncu hrepenenje.

  In žarki zlato in srebro že kujejo,
  da polja in travnike z njim obsujejo.
  Pa cvetka za cvetko se drami, se vzbuja …
  in tam na pobočju trobentice prve veselo
  že trobijo in oznanjujejo:

  Pomlad – aleluja!

  In vedno ko v sapi se veje zazibljejo
  in ko se vrhovi šumeč pripogibljejo,
  na čuješ akordov visokih in svetlih:

  Pomlad – aleluja!

  In z grude puhteče se v jutranji zrak
  dviguje škrjanec in spev se krepak
  glasi: Aleluja!

  In ta melodija se spaja se zgrinja
  in širi in rase in polno doni –
  v daljavi pomladni tiho izginja
  in nežno, ko pesmica vil, izzveni.

  Glej, Velika noč!
  Ne čutiš njenega diha
  tako svečanega, opojnega?

  Skoz gaj gre ta dih in skrivnosten šelest
  ti pravi tako čudovito povest
  o vstajenju …