Vrtiljak (Jarc, DiS)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Vrtiljak
(Nezbrane pesmi)
Miran Jarc
Izdano: Dom in svet 34/7–9 (1921), 132
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


V drznih linijah, lokih razvratnih
pode se v krogih divje rastočih,
v krogih vedno se menjajočih
otrok … dekle … postopač … vojak …
opojnost nebeška jim vriska na obrazih,
brez besed … le smeh, le kriki z globin …
vrtenje … vrtenje … vrtenje … vsi eno.
Love se v krogih divje rastočih,
v krogih vedno se menjajočih,
vsepozabljenje … vsepozabljenje …
Zdaj si le človek, ki drvi …
V divjem zanosu gore mu oči
zletel bi v dalje v premem pogonu,
godba na poti k nebosklonu
boža ga, objemlje … ni več zemlje,
le naprej, le naprej … ni več mejâ,
le vrtenje, vsepozabljenje, vrtenje, vrtenje. —
A uklenjeni v kroge se vedno povračajo
nazaj in spet znova naprej mimo nas,
o bedni: v krogih divje rastočih,
v krogih vedno se menjajočih,
le v krogih vas žene melodija čudesna.
A mož skrivnostno smejé
ročico glasbila vrti
in premirno motri
neobičajnih ujetnikov ples.

Kje si, kje si titan,
ki bi se mu prezirno zakrohotal v obraz
in planil v blaznem skoku iz kroga v prostranost!