Vrhnika v starem veku

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Vrhnika v starem veku.
(Zgodovinska črtica).

Dimitz
Prevajalec: J. L.
Izdano: Edinost 6/23 (1881)
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Vrhnika je tako stara, kakor Ljubljana. Prvo sled v zgodovini o Vrhniki nahajamo v pravljici o kraljevem sinu „Jazonu“, katera pravljica se tudi „potovanje Argonavtov“ zove. Jazon je bil namreč iz dežele Kolhide odpeljal lepo kraljevo hčer Medejo ter ž njo in z svojimi junaki odjadral na ladiji Argo po reki Donavi, prišel v Savo pri sedanjem Belgradu in iz Save v Ljubljanico.

Kder je zdaj Ljubljana, ondi je bil ustanovil baje staro Emono, in na mostu denašnje Vrhnike Navport, kakor so stari Rimljani ta kraj zvali. Argonavti so se svojo ladijo pripluli do Navporta, a potem so jo — kakor pravljica daljo pripoveduje — valili po valjarjih črez suho zemljo do Jadranskega morja. V tej pravljici ne utegne druge zgodovinske resnice biti, nego ta, da so kranjsko deželo, posebno pa njeno središče, uže starodavni narodi od črnega in Kaspiškega morja preiskovali in po rokah Donavi, Savi in Ljubljanici prišli do druzega, — namreč do Jadranskega morja. Vtemeljitelji Emone in starega Navporta pa so bili najbrž Kelti, zgodovinsko največ znani narod mej prvotnimi stanovalci naše dežele. Kelti so se bili še kacih 400 let pr. Kr. v naši kranjski deželi in sosednjih pokrajinah naselili. Ni pa misliti, da je ta narod še čisto divji bil, brez vse omike. Gotovo ne. Dokaz temu je uže to, da je zgodovinsko znan, da vedó o njem zgodovinarji mnogo povedati. Kelti so bili namreč narod lepe rasti, bele kože in živih oči, iz katerih je blisk in ogenj švigal. Rimljani so jih namreč tako opisovali, ker so se pred njimi jako bali. Vsaj je znano vsem, kateri so le malo v zgodovino Rimljanov pogledali, da je bil isti narod Keltov ali Galov, čegar ena panoga je bivala po sedanjem Avstrijskem, premagal l. 189 pr. Kr. Rimljane in jim celó glavno mesto Rim razrušil. V naših deželah so pa Kelti mirno živeli in se le napadov druzih narodov branili. Lovili so divje živali, kupčevali s kožami, izdelovali si še orožja in orodja iz kamena, železa in brona. Ti Kelti in sicer pleme Tavriskov, bili so razen glavnega mesta stare kranjske Emone ustanovitelji tudi stare Vrhnike, t. j. Navporta (Navportus), [1]) kakor poročajo stari zgodovinarji. Keltski jezik se v Evropi dan danes več ne govori, ali učenjaki dokazujejo, da imena „Alpe“ (planine) „Sava“ so keltska. Le Irci na Irskem so potomci starih Keltov.

Stari Navport je moral biti precej velik kraj. Ko popisuje rimski pisatelj Tacit vstajo rimskih vojakov, kateri so imeli po letu tu, ali v ljubljanskej okolici svoje poletne tabore, primerja staro Vrhniko „muncipiju“, t. j. mestu. Kde je to staro mesto bilo, to se na tanko ne ve; nekateri preiskovalci starin ga iščejo mej sv. Trojico in Ljubljanico, kder se je največ starin iz rimskih časov našlo, drugi pa mislijo, da je bil stari Navport tam, kder so dan danes Mirko in Verd (vasici pri Vrhniki), kajti tu se je našlo pod zemljo staro zidovje, nasipi, mrtvaške urne (posode) in druge starine.

Vrhnika je bila zeló važna štacija rimske ceste, ki je držala od Ogleja (Aquileja) skoz Ajdovščino, Hrušico in Logatec na Ljubljano (Emono) Rimski pisatelji nam celo pripovedujejo, da je bilo od Logatca (Longatico) do Navporta 6 rim. milj, od Navporta do Ljubljane 12 r. m. (5 rimskih milj pri priliki 1 avstrijska milja).

Pri starem Navportu je imelo rimljansko vojaštvo močen tabor, ki je obsegal 4 orala v podobi čveterokota, ki je meril na vsako stran 80 sežnjev. (Enako utrjen tabor je bil tudi v Ajdoščini pri Vipavi). Na visočinah, ki so mej Vrhniko in Logatcem, bilo je pa veliko zidovje, in nasipi, ki se še dan danes „ajdovski zid“ imenujejo. To so bili okopi, kakoršne so Rimljani nastavili še drugod, n. pr. pri Trojanah ob štajerskej meji, na Hrušici, kateri naj bi bili branili divjim narodom (barbari so jih Rimljani svali,) vhod v Italijo.

Za kupčijo z Italijo in severnimi deželami je bil stari Navport važnejši nego Emona, vsaj je iz starejih pisateljev nekako razvidno, da utegne rimska kolonija (naselbina) na Vrhniki starejša biti, nego ljubljanska.

Na Vrhniki so častili vodno boginjo brodarjev Aequorno (Ekvorno), kakor tudi drugod, kodar so bile ladijestaje ob Ljubljanici in Savi.

Stari Navport je bil torej imeniten, nova Vrhnika pač ne tako. Bil je sicer ta kraj važen, ker je bil na glavnej cesti, po kateri je bil živahen promet iz Italije proti severju in nasprotno. Ali zgodovinskih važnosti o Vrhniki iz srednjega in novega veka je le malo poročati. Turki so od l. 1400 — 1600 po vsem Kranjskem zeló ropotali; niso torej tudi Vrhniki prizanesli. Tako beremo, da so l. 1497 tod razsajali.

Po „Dimitzu“

  1. Tako (Nauportus) so zvali Rimljani tudi Ljubljanico, ki pri Vrhniki izvira.