Vila češe ženo

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Vila češe ženo.
Hrvatska narodna pripovedka.

anonimno
Nedosledno zaporedje ločil pri premem govoru.
Izdano: Mladika 2/7(1921) 10
Viri: dLib 7
Dovoljenje: Copyright.svg Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Bil je vdovec, ki je imel edinega sina: ta vdovec je vzel neko vdovo za ženo, ki je imela tudi enega sina. Ko sta bila poročena, sta prevdarila, katere živali bo pasel vsak izmed njunih sinčkov.

Žena je dejala: »Moj sin naj pase krave, tvoj pa voli.«

Tako se je zgodilo. Mati je dala njenemu sinu polne žepe kruha in sira, drugemu pa samo skorje, ki jih je odrezala od kruha svojega sina.

Pastorek je pasel tedaj voli in neprestano jokal. Naenkrat ga je vprašal neki vol: »Kaj ti je, moj ljubi, mali pastirček, da vedno tako zelo jokaš?«

Pastirček je odgovoril: »Kako ne bi jokal, ko sem vedno lačen, doma ne dobim jesti nič drugega kot skorje od bratovega kruha, te pojem.«

Nato je dejal vol: »Če si lačen, odvij moj desni rog, v njem boš našel dovolj jedi in pijače.«

To je storil. Čez nekaj dni je bil že bolj rejen kot njegov polbrat.

Mačeha je šla za njim in videla, kako se godi. Nato se je naredila bolno in je dejala, da bo umrla, če ne bo jedla volovjih jeter.

Tedaj je pastir zopet jokal in vol ga je znova vprašal: »Kaj ti je pa zdaj? Zakaj si znova žalosten?«

On je odgovoril: »Kako bi ne bil žalosten, ko pride mesar pote in te bo ubil.«

Vol je dejal: »Kadar pride, postavi se na vrata ograje in kakor pridem jaz. skoči mi na hrbet.«

To je deček tudi storil in en sam večer ga je ponesel tako daleč, da bi imel sto let hoda nazaj.

Vol mu je dejal: »Bojeval se bom z nekim debelim volom, ta me ne bo ubil; toda potem se bom bojeviti z nekim suhim volem, in ta me bo ubil. Nato vzemi oba moja roga, toda v levega ne smeš pogledati prej kot prideš domov.«

Deček pa ni mogel prestati, da ne bi pogledal v levi rog: ko je prišel na neki most, je sedel, odprl levi rog in pogledal vanj. Iz roga pa je planilo toliko živine, da jo je bilo groza videti. Nato je začel pastir zopet jokati.

Pod mostom pa so bile vile. Ena izmed njih se je prikazala in ga vprašala, kaj mu je in zakaj joče. Ta je povedal, vila mu je dejala, da mu bo pomagala spraviti živino nazaj v rog, če ji dovoli, da bo prvo noč po njegovi poroki česala njegovo ženo.

On si je mislil, Bog ve, če se bom kdaj poročil, za to je dovolil. Nato je spravila vila živino zopet nazaj v rog.

Šel je dalje in prišel domov. Tam je našel samo očeta, hiša je bila popolnoma razpadla.

Prosil je očeta za prenočišče in ta mu je odgovoril: »Nič drugega nimam kot ta kot, če si s tem zadovoljen.«

Deček je dejal, da je zadovoljen in se je dal spoznati ter je dejal očetu, naj gre do kralja in naj ga vpraša, če mu da svojo hčer za ženo.

Stari se ni upal iti h kralju, šel je samo do grajske veže in tam je obstal.

Nato se je vrnil in dejal: »Ah, moj sin, ne dobiš je.«

Sin pa je vedel vse, samo da je v rog pogledal, zato je dejal: »Vi niste bili pri kralju, pojte k njemu.«

Stari je šel zopet, to pot v kuhinjo, kjer je dobil jesti.

Sin pa je opazil to znova in oče je moral v tretjič iti.

Kralj mu je dejal: »Kadar bo imel tvoj sin grad. kot ga imam jaz. tedaj jo bo dobil.«

Deček je pogledal v svoj rog, v njem je našel grad, ki je bil lepši kot kraljev.

Kralj mu še vedno ni hotel dati hčere in je dejal, da naj pride tedaj, ko bo imel toliko živine kot kralj.

Deček je odpri levi rog in imel je več živine kot kralj.

Naslednje jutro je zapregel, da je peljal kraljevo hčer k poroki.

Po poroki se je vršila pojedina. Naslednje jutro je prišla vila, da bi česala njegovo ženo, kot ji je bil obljubil. Svoji ženi je dejal, da naj bo mirna.

V sobi pa je bila v nekem kotu pajčevina, v pajčevini so ležale tri kruhove skorjice, ki so govorile: »Če si od Boga, pojdi k Bogu, če si od vraga, pojdi k vragu!«

Vila je počesala ženo in izginila.