V bolnišnici (Ada Negri)
Videz
- Za druga istoimenska dela glej V bolnišnici.
V bolnišnici Ada Negri |
|
Dom svetega Jožefa, spodaj, na pravo,
številka dvajset; tam postelj stoji.
Moj oče, tu sem si položil glavo,
trpel tu, umiral si ti!
Srce koprnelo ti v prsih je vroče,
po drage, domu je velelo željam.
Zastonj je bilo hrepenenje pekoče;
trpel in umiral si sam.
Oj, drage kosti in oj, lice očeta,
ve prsi, ti blago, široko srce,
ti prah razkrojeni, ljubezen presveta,
ki meni iz misli ne gre.
Iz bolnice žalostne v vašem spominu
pošiljam med svet to prisrčno željo:
Usojeno zemlje naj vsakemu sinu
vsaj toplo gnezdece bo!
Oj, vsakemu sinu usojeno bodi,
da kočica rodna mu vrat ne zapre;
in v nji naj smehljaje se svoji usodi
z obličjem prot solncu umre!