Pojdi na vsebino

V bolnišnici (Ada Negri)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Za druga istoimenska dela glej V bolnišnici.
V bolnišnici
Ada Negri
Spisano: Pretipkala iz Naše moči 1906, Manja Belina.
Viri: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7HDLLI73
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Dom svetega Jožefa, spodaj, na pravo,
številka dvajset; tam postelj stoji.
Moj oče, tu sem si položil glavo,
trpel tu, umiral si ti!

Srce koprnelo ti v prsih je vroče,
po drage, domu je velelo željam.
Zastonj je bilo hrepenenje pekoče;
trpel in umiral si sam.

Oj, drage kosti in oj, lice očeta,
ve prsi, ti blago, široko srce,
ti prah razkrojeni, ljubezen presveta,
ki meni iz misli ne gre.

Iz bolnice žalostne v vašem spominu
pošiljam med svet to prisrčno željo:
Usojeno zemlje naj vsakemu sinu
vsaj toplo gnezdece bo!

Oj, vsakemu sinu usojeno bodi,
da kočica rodna mu vrat ne zapre;
in v nji naj smehljaje se svoji usodi
z obličjem prot solncu umre!