Uspavanka v taborišču

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Uspavanka v taborišču
France Filipič
Izdano: Novi svet 2/3–4 (1947)
Viri: dLib
Dovoljenje: Copyright.svg Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Tiho, le tiho, zaspite predragi,
vrata zaprta so, straže pred pragi,
žice visoko so k nebu se vzpele,
žarnice so na stebreh zagorele,
niti tema ne predre na dvorišče,
samo spomin vas nevidno obišče.
Tepli so vas, zdaj skelijo vas rane,
ustnice so od vročice izžgane,
žene poljubljajo jih iz daljave,
deca pošilja vam v sanje pozdrave;
hrapave deske so, trda so tla,
spanec vam bedno ležišče rahlja.
Smrt je vstopila, privzdiga odeje,
žrtve odbira in nemo jih šteje,
konec je groze, pretepanja, boja,
lepa, svetla je dolina pokoja. —
Tamkaj ni žic in ne biča, ni glada,
človek pod težkim bremenom ne pada.
Zvezde se vračajo z zemlje v nebo,
daleč v polnoči zvonovi pojo,
daleč v polnoči topovi grmijo,
daleč v polnoči svetovi gorijo.
Vrata zaprta so, straže pred pragi,
tiho, le tiho, zaspite, predragi.