Uspavanka v taborišču

Uspavanka v taborišču France Filipič

Izdano:	Novi svet 2/3–4 (1947)
Viri:	dLib
Dovoljenje:	Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Tiho, le tiho, zaspite predragi,

vrata zaprta so, straže pred pragi,

žice visoko so k nebu se vzpele,

žarnice so na stebreh zagorele,

niti tema ne predre na dvorišče,

samo spomin vas nevidno obišče.

Tepli so vas, zdaj skelijo vas rane,

ustnice so od vročice izžgane,

žene poljubljajo jih iz daljave,

deca pošilja vam v sanje pozdrave;

hrapave deske so, trda so tla,

spanec vam bedno ležišče rahlja.

Smrt je vstopila, privzdiga odeje,

žrtve odbira in nemo jih šteje,

konec je groze, pretepanja, boja,

lepa, svetla je dolina pokoja. —

Tamkaj ni žic in ne biča, ni glada,

človek pod težkim bremenom ne pada.

Zvezde se vračajo z zemlje v nebo,

daleč v polnoči zvonovi pojo,

daleč v polnoči topovi grmijo,

daleč v polnoči svetovi gorijo.

Vrata zaprta so, straže pred pragi,

tiho, le tiho, zaspite, predragi.