Trobentica

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Dan sprave Trobentica
Slovenske legende
Anton Medved
amartvaška glava
Spisano: Maja Kljajič in Mateja Jagodič
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Trobentica

Angeli božji v dvoru nebeškem
peli so pesmi krilate;
toda iz rok jim belih pri petju
padle trobente so zlate.

Padale so od zvezde do zvezde
slednjič do zemlje so:
v tla so vsadiletrobente se zvočne,
cvetke rodile nove so.

Groza zavladala v raju je jasnem
angeli so prebledeli.
Brez trobent Vsemogočnemu slavo
težko pač bodejo peli.

Zemlja slovenska se razprostira
kamor trobente so pale.
Ljubka pomlad je ravno sijala,
cvetke rodila je zale.

Iz trobent pa so angelskih tudi
nežne trobentice vzklile,
da slej zemlji leto za letom
novo pomlad bi znanile.

No, pa jih sveti Peter pomiri,
modro tako jim svetuje:
"Ponje takoj na zemljo hitite;
težko, da svet brez tatu je!"ž

Svet ključarjev vsem je povelje,
angeli slušajo radi.
Res na zemljo odplovejo urno,
lahno kot vetrec pomladi.