Tretje pismo Franceta Prešerna Stanku Vrazu, Ljubljana, 5. julij 1837

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Drugo pismo Franceta Prešerna Stanku Vrazu, Ljubljana, med 13. majem in 10. junijem 1837 Tretje pismo Franceta Prešerna Stanku Vrazu, Ljubljana, 5. julij 1837
Pisma
France Prešeren
Četrto pismo Franceta Prešerna Stanku Vrazu, Ljubljana, 19. julij 1838
Izdano: 1837
Viri: ff.uni-lj.si
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Lieber Freund!

Nachdem Du meinen lezten Brief noch nicht beatwortet hast, so habe ich keine Verpflichtung, Dir zu schreiben, aus besonderer Gnade will ich es jedoch tun.

Die Čebelica wird meines Erachtens nie mehr ausfliegen. Die Tendenz unserer Carmina und sonstigen literärishen Tätigkeit ist keine andere als unsere Muttersprache zu kultivieren; habt ihr ein anderes Ziel, so werdet Ihr es schwerlich erreichen. Die Vereinigung aller Slawen zu einer Schriftsprache wird wahrscheinlich ein frommer Wunsch blieben. Es dürfte Euch nicht so leicht gelingen, den steirisch kroatischen Dialekt auf den philologischen Autokraten Thron zu erheben. Unterdessen auch verkehrtes Streben ist besser als Apathie gegen alles Vaterländische.

Die Benennungen aller in Krain befindlichen Flüsse, Bäche und Quellen kann ich aus Mangel an Muße nicht sammeln. Metelko wäre heizu der geeigneteste weil ihm die Theologen aus allen Gegenden heizu die geeigneten Daten zu liefern bereit sein dürften.

Ich erwarte mit nächster Gelegenheit eine Novität von Eurem slowenophilologischen Vereine. Die Idee zur Errichtung einer Gesellschaft, die Druckkosten vin guten slowenischen Büchern übernehmen soll, ist sehr lobenswert. Ich wünsche der Sozietät viele und zwar ausharrende Mitglieder. Ich früchte nur, daß dieser Verein nicht ein mons parturiens der Fabel werden dürfte. Was macht Murko? Ist auch sein Eifer bereits erkaltet? Lasset Euer Licht leuchten! Rusticus exspectat dumdefluat amins etc.

Kannst Du dem Herrn Sertich in irgend welcher Rücksicht an die Hand gehen, so wirst Du mich sehr verbinden. Dein Freund

Dr. Prešéren


Laibach, am 5. Juli 1837




Ljubi prijatelj!

Ker mi na zadnje pismo še nisi odgovoril, nisem dolžan, da bi Ti pisal, iz posebne milosti pa hočem vendarle to storiti.

Čebelica po mojem mnenju ne bo nikoli več izletela. Tendenca naših carmina in druge literarne delavnosti je samo ta, da bi kultivirali naš materin jezik. Če imate vi drugačen cilj, ga boste težko dosegli. Združitev vseh Slovanov v en knjižni jezik bo ostala najbrž pobožna želja. Ne utegne Vam tako lahko uspeti, da bi povzdignili štajerskohrvaško narečje na slovenstveni avtokratski prestol. Vendar je tudi napačno prizadevanje boljše ko apatija do vsega domovinskega.

Imena vseh rek, potokov in izvirov na Kranjskem zaradi pomanjkanja časa ne morem zbrati. Metelko bi bil za to najpripravnejši, ker bi bili teologi najbrž voljni, da bi mu v ta namen iz vseh predelov donašali primernih podatkov.

Pri prvi priložnosti pričakujem kake novice o vašem sloveno-filološkem društvu. Misel na ustanovitev družbe, ki naj bi prevzela stroške za tisk dobrih slovenskih knjig, je zelo hvale vredna. Družbi želim mnogo in sicer vztrajnih članov. Bojim se le, da ne bi to društvo postalo mons parturiens iz basni. Kaj dela Murko? Se je tudi njegova vnema že ohladila? Dajte, naj sveti vaša luč! Rusticus expectat dum defluat amnis etc.

Če moreš biti g. Sertichu kakor koli v pomoč, Ti bom zelo hvaležen.

Tvoj prijatelj
Dr. Prešern

Ljubljana, dne 5. julija 1837