Teržiška dolina

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Teržiška dolina
Vojteh Kurnik
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Visoko na skalo
verh Čičovce grem,
v dolino se zalo
Teržiško ozrem;
ne morem se zderžati
veselo zaukati,
na kraji
ko v raji
to pésmico začnem:

Teržiška dolina
velika res ni,
je vendar edina
gorenske straní;
obdana je z gorami,
previdena z vodami,
zavetna
prijetna
je, kadar zelení.

Na srédi Teržiča
je sveti Andrej,
verh zal'ga pa griča
svet. Jožef; poglej!
Od tod se vidi doli
po tergu in okoli,
v planíne
ravníne
čez Bistrico naprej.

Tam hudega Grada
ozidje reží,
ga burja napada
vse križem leží;
na levem pa brežiču
svet' Juri na konjiču
s krepostjo
serčnostjo
k tlam lintvorna tiší.

'Z Bohinja sèm gleda
mogočni Triglav,
krog njega je čreda
gorá in dobrav;
za herbtom Kokovnica
je Štoržceva ženica;
tù dobje
germovje,
tam Kamnjek gologlav.

Košúta Koroško
in Krajnsko mejí,
Ljubelj se pa možko
Francozom smejí:
Pod njim so jo skupili,
ne bodo pozabili
ne bitve
moritve
in kje Ljubelj stojí.

Ko sonce priseje
čez berčevi Rot,
vse blažno ogreje
kar pride nasprot';
je Stolova družica,
v škerlatu
in zlatu
oznani nam izhod.

Vé, kaj se godilo
prihodnji bo čas:
Bo dež, bo snežilo,
vedro ali mraz.
Nje pratika ne laže,
resnično vse le kaže;
je skrita
zavita,
ni dajlječ dež od nas.

'Z Šent-Anske doline
šumí Mošenik,
skoz vinke pečine
bréz dolgih spodtik;
on góni stope, mline,
valjavke in fužine,
usnarjev,
kosarjev
nevtrudni pomočnik.

Na desni iz Rotov
ven Bistrica vrè,
studence vseh kotov
med potjo požrè.
Na oglu pod Teržičom
se združi z Mošenikom;
zdaj ročna
in močna
v naročje Save grè.

Mogočno na Brežcah
grad Neuhaus stermí,
v Balosu na Blekah
po taktu gromi;
razlega se rožljanje
tolčenje in klepanje.
Vse giblje
se ziblje
malik od skal bobní!

K' bandera na barkah
me kože blišé;
visoko na stréhah
vseh farb se sušé.
Tam platna spet vihrajo,
se z vetercom igrajo,
so bele,
višnjele
kar odri jih deržé.

Kot led so studenci,
iz hribov tekó;
po kletih u senci
je vince sladkó.
Kar zdravo je, vse dela;
približa se nedelja,
se vpeha,
vse neha:
Ker delo je težkó.

Tihotno postane
sabotni večér,
kar nič se ne gane,
ne stresa se čér.
Samo vodá šumenje
se sliši in veršenje.
Ni duha
ne sluha
rožljanja več nikjér.