Svila (žida) in kupčija z njo

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Svila (žida) in kupčija z njo
anonimno
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 7, št. 12 (21.3.1849)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Našim kmetovavcam nekoliko pokazati, kakó imenitna je reja murbinin dreves in sviloprejk, jih hočemo enmalo po svetu peljati in jim povedati, koliko si ena in druga dežela s tem pridelkam dobička in denarja privabi. Ne moremo sicer reči, de tudi naši kraji bi ravno tako bogate pridelke dali ‒ to pa stavimo, kar kdo hoče, de posebno Dolenska stran bi si lahko veliko pomôgla, ko bi se kmetovavci pràv pridno in na debelo murbe - in židoreje poprijeli, če bi tudi vinorejo sèmtertjè opustili.

1) Nar več sirove svile po kupčíi pride iz Azije. Kitajska svila, posebno tista, ki pride iz Nankinga in Trohekianga, prekosí vse druge pleména. Z njo kupčujejo Angleži in severni Amerikanci, ter jo večidel v francozke fabrike poprodajo.

Tudi Evropejci, kjer se je od léta do léta več v razne obleke podela, so jo jeli sèmtertjè z velikim dobičkam pridelovati. V tém pridelovanji so pa vender le Francozi pervi; pri njih je že več kot v 20 kantonih murbeno drevó zasajeno, in Lahi, posebno na Lombarškim, bogatijo in po svilnim pridelovanji in kupčíi veliko dobičkov v deželo privabijo.

Na Lombarškim ima pri pridelovanji in zboljšanji svile grof Dandalo nar veči zasluge, prizadeval si je, kolikor je mogel, pridelovanje svile na višji stopnjo povzdigniti, de bi več obresti dajala. Lahi pridelujejo nar boljši svilo okoli Briance, na Bergamaškim, Brešijanskim, okoli Kome in Vareze; pogostama se v téh krajih motavilnice narajmajo, kjer se svila iz kokonov ali židnih mešičkov mota ali snova. Kmetje svilo iz kokonov samí izmotajo, ali pa kokone skupovavcam prodajo, kteri jih v veči motavilnice nesó in jih dajo tukej zmotati in osnovati. Motavci so v nekterih krajih posebni ljudjé, kteri manjši motavilnice obiskujejo in ondi celi pridelk eniga léta zmotajo. Nar imenitniši svilni motavci in predivci na Laškim so: v Komi, Milani, Beluni, Bergami, Kremoni, Bufalori in Varezi.

2) V sedanjih časih se na Beneškim kmetje svilniga pridelovanja nar bolj deržé in jim tudi nar več dobička prinese. V srednji létini pridelajo okoli 3 do 4 milijonov funtov kokonov, iz kterih namotajo 250,000 do 350,000 funtov srove svile. Svilo, ktero okoli Belune proti tiroljski „Sugani” pridelajo, zavoljo lahkote veliko obrajtajo, in jo radi za tanjke svilnate rečí porabijo. Svilo iz Furlanije štejejo pa v drugi red; Vičenska je dobra za žamet in atlas; Palezinška pa za močne in težke priprave; Veroneško in tisto, ki jo na bregovih Agide in Gardškiga jezera pridelujejo, večidel pasarji zavoljo nje terdnobe in teže v razne trakove in pasove porabijo. Svila, ktero Konelijanci, Bazanci in Pordenonci pridelujejo, je tudi veliko obrajtana.

Svile so v Lombarško-Beneškim kraljestvu v zadnjih 30 létih skorej na pol več pridelali, kakor poprej; in sicer v létu 1800: 1.800,000 funtov; v létu 1805: 2.200,000 funtov; v létu 1810: 2.600,000 funtov; v létu 1815: 2.900,000 funtov; v létu 1820: 3.340,000 funtov; v létu 1825: 3.500,000 funtov; v létu 1830: 4.300.000 funtov; v létu 1835: 4.500,000 funtov; v létu 1840: 4.630,000 funtov.

Veliko laških kmetovavcov terdi, de se je v poslednjih létih še več svile pridelalo, kakor smo tukej povedali.

Lahi pa ne pridelujejo samo več, ampak tudi veliko boljši svile, kakor so je pred nekterimi léti pridelovali; tode so vender le v ti reči še veliko za Francozi. Laški svilopridelovavci so veči del kmetje, kteri se še starih šeg močno deržé in se nočejo zboljšanju novih časov ukloniti, temuč vedno pri svoji stari termi ostanejo. Ravno takó, kakor pri pridelovanji svile je tudi pri veliko druzih rečéh, stara navada nar veči overik v napredovanji in izobraženji kmetijskih rečí; ta globoko ukoreninjena narodna navada je kriva, de so kmetijški ljudjé pri svojih opravkih še dan današnji na takó nizki stopnji, zató kér jim ni mar v mladosti z njimi soznaniti se. Pri vsakim zboljšanji se mora človek z velikimi rečmi vojskovati, predin kaj koristniga h koristi pripravi.

Kér se je pa na svétu toliko rečí po novi ustavi, s ktero so nas presvitli Cesar Ferdinand I. sušca mesca p. l. oblagodarili, spreobernilo, se morate tudi vi dragi svilopridelovavci, kar je moč, spreoberniti in stare neukretne navade stariga kopita popustiti in se novih koristniših poprijeti; berite od novih znajdeb in skušinj v kmetijstvu in pogovarjajte se radi od njih, in gotovo v kratkim času se boste od boljših létin prepričali. Ne ostanite pri starih navadah uniga neumneža, ki pravi: moj oče so ravno takó delali, in pràv dobro se jim je vedlo; zakaj bi se le jez druziga učil? in ni jim ga kruha manjkalo nikdar! ‒ Tvoj oče so bili pa zadovoljni z domačim suknam ‒ tvoja mati niso nosili židanih rút. Ti jih pa nosiš, ljubi prijatel! si jih tudi pridelaj!