Pojdi na vsebino

Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/78

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Njegov kſizh dosvati[1]
Dugo nem’e ſóſede,
Da ſo v’ kratkem ſpati
˛Shli na ſvoje poſtele.

Sdaj ſo tu k’ pomozhi,
Ogenj zhéjo vgaſniti;
Zhéjo njeg’vi mozhi
˛Svojo proti ſtaviti.
Pa sabſtonj ſo trudi,
Ogenj vgaſnit’ ſe ne dá:
Zagajo she ludi,
En sa drugim prozh je ſha[2].

Kmet ſe ſam navoli:
V’ nemar shgati hram puſti:
Nizh ſe vezh ne moli[3],
Da bi mu pomagat’ ſhli.
Roke krishom déne,
Tiho v’ ogenj tá gledí;
Sdêhne: »Da le mene
Lubi Bog, naj hram sgorí!«

K’ ognji blishe ſtopi,
Vuſta k’ ſméhi naravná;
Rezhe: »Da, ti ſkopi!
Vgaſniti ſe ne ſi dà[4],
Nézhem klaguvati;
Pa da hramizh ſi mi vsél,
Zhém ſe fantuvati:
Glej! pri tebi bom ſe grél.«

__________
  1. Dosvati: doklizati, errufen.
  2. ˛Sha: ſhel.
  3. Moliti ſe: slo prositi, flehen.
  4. ˛Se ne ſi dà: ſe ne ſi dal.