Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/59

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


˛Shtrit[1] greta v’ borſht, prijasen mata guzh,
No ſliſhita, da ’s javſhja[2] k’ njim regêzhe
Jesizhna ſraka, ino ’s punih pluzh
Prav gerde ſhpote na obadva mêzhe.
»Aj, lép pajdaſh! Lev, ne je tebe ſram,
Da s’ oſlom greſh? Raj’ bodi, hodi ſam.«

Lev s’ merslim ſerzom k’ ſraki rezhe: »»Ptizh!
Tvoj ſplujſki[3] jesik ſem, sdaj ta sablódi;
Pa jas ti to povém, no druga nizh:
˛Shpot, ker’ga ná-me versheſh, malo ſhkodi;
V pajdaſhtvo mojo vſaki priti ſmé,
Ker’ meni k’ nuzi biti vé, no zhé.«« 

Vſi vel’ki no viſoki ravno to
˛Si miſlijo, kaj ſraki lev je prava[4]:
S’ podloshnimi pajdaſhtvo doſta bo
Nam noterverglo, zhi ſe jim odava:
Nam nej’ sa to, jêl[5] gdo ſhtimanje ma;
Sa to nam je, jêl’ ſe nam nuzat’ dá.

__________

28. Mátiza ali nor rat.

»Mátiza! tebe shegna Bog?
Vidimo, doſti maſh otrók;
Drushbiza vel’ka biti zhé:
Kak bo kaj? v’ hrami proſtor né.«

»Matiza! da she ſtara ſi,
Rezi da k’ mali drushbizi:
Pzhelike! da she ſtare ſmo,
Puſ’tmo she mladim virſtvo to.«

  1. ˛Shtrit: vſhtriz, neben einander in gerader Linie mit der Fronte vorwärts.
  2. Javſhje: jelſhje, Erlengehölz.
  3. ˛Splujſk: polsek, ſchlüpſrig.
  4. Prava: pravil.
  5. Jêl: li, jeli, ali, ob.