Stran je bila lektorirana
25. Oſel ali noro ſhtimanje.
Oſel, ti tak glaſno hersheſh,
Kak da jager trobi v’ rog,
Zhi na rame vuha versheſh;
Pojdi s’ menoj v’ toti lóg[1],
Bodi mi nameſto roga!
Rezhe lev, no oſel boga.
On ſam ſebe vel’ko ſhtima,
Da kak jager s’ levom gre:
Drugi pride proti njima,
No na snanza sdère ſe:
»Dobro jutro, brat! zhéſh piti?
Pojdi, gréva tá k’ koríti.«
»»Grob ſi, grob!«« ov odgovóri.
»Sakaj ſem grob?« pita ga;
»Miſliſh morti[2], o ti nori!
Da ſi vezh, kak bil ſi gda?
Oſel bil ſi, oſel bodi!
Tudi, zhi lev s’ toboj hodi.«
Tu ſi ti ták navuk vsemi,
Ker pri vel’kih kaj valaſh:
Le ſe sato ne prevsemi,
Da ti pri njih gnade maſh.
Mej vſéh vel’kih dopadénje:
Zhlovek ſi; nizh vezh, nizh ménje.
