Zhi lih[1] ne grem golobov klat,
Kak moji drugi ſhpani[2].«
Tak ſe ſprizhava gerdi tat;
Pa vérje virt zigani?
»»Ha, ha! ſi tu««, krizhi na glaſ
Virt: »»priſhel ſi v’ peſhíze[3]?
˛Sem, hlapzi! ſem, jas nuzam vaſ:
Perneſ’te ſem batíze[4]!
Pretêp’te tata, keri nam
Golobe kunſhtno kole;
Pretêp’te ga, da rezhe ſam
˛Si ſtepſti ’s dlazhja mole.««
Vſi hlapzi k’ virti tezhejo,
Ma vſaki v’ rokah bavto[5],
Zhemérno k’ thori rezhejo:
Sdaj boſh nam plazhal mavto!
˛She sdaj bi vbogi thor shivél,
Zhi ne bi ba[6] preguzhil;
Pa grosovitno ſmert je mel,
Da v’ têmi ne je muzhal.
En zhlovek, zhi pravizhen je,
Ne rezhe: ˛Sem pravizhen!
S’ pravizhnoſtjo le ſhtima ſe,
Ker vé, da je krivizhen.
En prasen glash ma vel’ki glaſ,
Pa pun noben’ga nima:
En prasen glash, tak vidim jas,
Je, ker ſam ſebe ſhtima.
Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/52
Stran je bila lektorirana
