Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/51

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Vi s’ menoj zhéte k’ ſodbi it’ [1]:
˛Ste vredni tote zhaſti?
˛Sodníki moji zhéte bit’:
No nímate oblaſti.
O keri druge ſodit’ zhé,
Ne ſmé ſam greha méti;
Pa gdo med vami rezhti ſmé:
Jas ne ſem v’ greh sajéti?

__________

20. Thor ali prasen glash.

En thor[2] po nozhi ſkrivoma
Je v’ golobínjak ſplésil;
Pa da je sórja[3] pózhila,
Je hitro ’s njega lésil.
Na ſhtégah virta ſrezhal je,
Ker htel je gledat iti;
Jêl’ v’ golobínjaki je vſe,
Kak mélo bi tam biti.

Da thor je ſlushil tam goſtí[4],
Ne mógel ſhe je snati,
No da ſe malo dén bliſhí,
Nej’ vidil thora ſtati.
Pa toti miſli: Virt she sna,
Kaj ſem krivize ſtoril;
Ozhi napéte ná-me ma:
Vujt’ nem’rem — bom govóril.

»Virt, Bog vam dobro jutro daj!
˛Ste gviſhno sgoda vſtali?
˛Ste toto nozh ne vel’ko kaj,
Kak tudi jas ne ſpali,

  1. K’ ſodbi iti s’ kom: ſoditi koga.
  2. Thor: dihur, Iltiß.
  3. Sórja: sárija, Röthe, Morgenröthe.
  4. Goſti ſlushiti: Tafel geben.