Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/50

Na toti krizh pritekla ſta
Dva: Tiger no liſíza.
Té pervi ſtopi k’ jami tá,
No vidi ſvoj’ga ſtriza:
˛Striz, tebi ſe plazhilo da!
Tak troſhta toti vuka:
Le miſli, kel’ko ovz ſi kla^[1]!
To b’lo je k’ jami ſmuka^[2].

O kak nedushne proſ’le ſo:
Vuk, puſti naſ shivéti!
Pozhakaj, da odraſemo:
Tè snaſh naſ ’s zhrede vseti.
Pa da ſi ne ſmilénja mel,
Ne malih ovz ſe ſhona^[3],
No ſkos rasbojnik biti htel,
˛Si najſhel v’ jami lona.

Ja, tak je gviſhno, sdaj ſferfrá
Liſíza, no ſhe pravi:
Predvzheraſhnim je ovzo vkra^[4],
Zirkvéni tat je pravi.
Kmet zirkvi je oblubil dat’
Jo, (ne je to kriviza?)
No ravno toto vkral je tat:
Ja, v’ nébi je pravíza.

Pobêrta ſe obá od mé!
Je gerdo vuk sakrizhal;
Vi gerdo me rasnaſhate,
En vſaki vam bo ſpriznal.
Vi pravite, no reſen je,
Da nébo je pravizhno,
Pa vi guzhíte klétvize^[5]
Kres me: to je krivizhno.

1. Kla: klal.
2. ˛Smuka: eine Borrichtung zum Dahingleiten, hier tropiſch ſo viel als: vurshah, da ſi v’ jamo padel.
3. ˛Shonati ſe kogá: sa koga marati, Iemand beachten; ne ſi ſe ſhona: ne ſi ſe ſhonal.
4. Vkra, vkral, vkradel.
5. Klétviza: klétva, Fluch.