Pojdi na vsebino

Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/46

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Ti vſakemi daſh odgovor,
Ker tebe pita; pa je nor,
Zhi tebi zhé verjéti,
Da snaſh mu lash naſhtéti.««

»»Jas tiho ſem, no ne guzhim,
Gda ſonze ſe mi ſkriva,
Da ne bi bila, ſe bojím,
Lashliv’ga guzha kriva;
Pa gda guznim, reſnizhen guzh
Je moj, da mam od ſonza luzh:
Na njo ſe snam saneſtí,
Da ne sna lashi preſti.««

Ne bodi, zhlovek! turnovſka,
Pa ſonzhna vura bodi;
Negviſhno ſteso ova ma,
Po pravi poti hodi.
Gdé poshelenje kashe pot.
Tam malogda je gviſhen hod:
Tvoj pot naj bo pri luzhi:
Kaj pamet pravi, gúzhi!

__________

16. Paſtirinka ali ſlepi ſturſhi.

Paſtirínka[1] ſe ſkerbí,
Da ſi mlade gorsredí.
Zéli den jim réjo iſhe,
Mladi pa le, klune viſhe
˛Stegnejozh, na glaſ krizhijo,
K’ snamenji, da glad terpijo;
Vboga lézhe ſem no tá,
Da jim le kaj neſtí ma.

  1. Paſtirinka: treſorépka, pliſka, Bachſtelze.