Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/39

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Is bervi hitro ſe ſpuſtí,
No v’ potok ſe podá:
En koſ ſe mu premalo sdí,
Je bolſhi meti dva.
Kak dugi je, ſe ſtegne,
Da ovega doſegne
Gladovni peſ.

On gviſhno méni, da she ma,
Kaj ovemi je vsel:
Pa kaj je vsel, je ſenza b’la,
Ma tel’ko, kak je mel.
Ne tel’ko, ſem sapravil
˛She mojo: tak je pravil
Kaſhtigan peſ.

Zhé sgrabit ludſki koſ sa ſé,
No ſvoj’ga ſe snebí;
S’ ſtermenom plava, ná-dno gré,
˛Spremine pred ozhmí;
˛She snal bi ga dobiti,
Pa tudi ſe saliti
Neſrezhni peſ.

Nigdar je ne té ſkopi ſit,
Da vezh ſhe ſkos sheli:
Da nézhe sadovolen bit,
˛She to, kaj ma, sgubi.
Sa vaſho poshelenjé
Vam, ſkopzi! podvuzhénje
Dá toti peſ.

__________

14. ˛Sivez ali ſrezhna podloshtioſt.

Ha! ha! en mladi shrebez hershe,
˛Stojé
zh na ſredi med konjí;
Vſe ſhtiri biſtro kviſhki vershe,
No s’ drugmi konji tak guzhí: