Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/31

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Metul ſe brani, kel’ko móre,
Po ſili mu ’s rok vujti zhé;
Sabſtonj je: on mu vujt’ ne móre,
Dershati njega zhedno vé.
˛Skos luknizo ga v’ koſh[1] porine,
Da vidi pzhele delati;
Pa zeli roj ſe dol narine,
Metul nje zhuje krizhati:

»Prozh — prozh gisdavez! pojdi dale!
Vraglivez pri naſ nizh velá;
Fliſ, kere dá, ſo prave hvale —
Ne, kere ſtan no shnidar dá.
Me ne shivímo, da shivímo,
Sa delo me shivimo to:
Ne, da sa ſé s’ njim kaj dobimo,
S’ njim tudi drugim k’ haſki[2] ſmo.«

Ker ſi shivlenja ne perpravi,
No le od ludſkega shivi,
Kres to ſhe vtragliv no gisdavi
Poſhtenje drugim pozherní,
Shivlenja ne je vreden meti;
Je vreden, da ſe vbije tat!
Od ſvoj’ga nima kaj shiveti,
Tak ſmert mu vóſhi vſaki rad.

__________

7. Orel ali krivizhna praviza.

Negda ptizhov roparíje
˛So, kak pri naſ voherníje,
Prevezh ſe pogmérale.

  1. Koſh: panj, ul, Bienenkorb.
  2. Haſek: koriſt, Nußen.