Stran je bila lektorirana
13. ˛Siromakov ſprevod[1].
˛So v’ proſtem oblazhili,
Bres druge gisde vſe,
V’ Toplízah ſprehodíli
Zeſar Franz vulize.
Lep v’ ſerzah ſvoj’ga luſtva
Le iſhejo ſpomin;
’S dobrot ozheta ſposna
Podloshnik, Njihov ſin.
Pri ene zirkve vratah
Sdaj mimo idejo;
Tam enemu merlízhu
Svonovi pojejo;
No is ſpod vrat ſe neſe
S’ merlízhom ſmerten hram:
Bres ſprevoda odhaja
Pod semlo ſpat on ſam.
Glej! — Zeſar poſtojijo;
Tovarſh Njim govorí:
Tot’, keremu svoníjo,
Slo boshen ſe mi sdi.
Na ſmertnoj zeſti niſhe
Ne moli sá-njega;
˛Saj óka ſi ne sbriſhe
Zhlovek sa rajnega.
»Zhe je on takſhi boshez,«
Franz rezhejo nasaj:
»Mu Jas zhem pot poſod’ti
Do ſmertne jame sdaj.
- ↑ ˛Slednji dve péſmi ne ſta Volkmer’vih péſm; kdo ji je ſpiſal, gotovo ne vem. Kér pa ſta ſe mi dopadli, ino vém, da ſe tudi drugim bravzom dopadli bota, ſem ji natiſniti dal.
