Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/141

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Poglej poſodvo vſo:
V’ puzhéle[1] pilke vréshi;
Obrózh je pózhil: — béshi,
Da pintar k’redi bo.
Sapári polovnjáke,
Priſkerbi pintovza,
Ne sabi na ſhtirjáke[2],
Glej, gdé je lákonza[3].

Poglej, gde mot’ke ſo,
Lopáte no obrózhi;
Le prav ſi odpri ozhi:
Glej, da vſe k’redi bo.
Glej, jêli igla sadí
Shé v’ preſhpani[4] tezhí;
Pripravi po navadi
˛Shkaſ vôde no maſtí.

Glej, kakſha je gdé kad,
Kak zúhta, kak ſo dvéri:
Tê réſheto opêri;
Na njo ti sábiſh rad.
Poíſhi, gde ſo rigli,
Metla no ságlosde:
Je ſhpiz no rink na igli?
˛So mozhne préſlize[5]?

Je v’ préſhpani she shmêk?
˛Sta kamna dva na vagi?
Je préſha v’ lepi ſnagi?
Sabíj sa ſvézhnik zvêk.
Je trámizh sglihan vſaki ?
Ma vréteno ſvoj drog?
˛She buhe nimam v’ ſhaki:
Kaj, zhi mi ſkozhi ’s rok!

  1. Puzhel: ſod, Faß
  2. ˛Shtirják: ſhtírka, Biertelſtartinfaß
  3. Lákonza: dolívka, liják, Gießſchaff.
  4. Preſhpan: Preßbaum.
  5. Préſlize: das Geſtell, in welchem mittelſt der Spindel der Preßbaum auf-und abgetrieben wird.