Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/117

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Vſako delo njemi ’s rok
Gre, kak junzhji rog,
˛Shloſarſko naj bole.
Zhi ne grata klúzhenza,
Tak pa gviſhno klúpiza,
Zhi ſe ne raskóle.

On ſhe rad kovázh bi bil,
Zhi ſe ne bi raspuſtíl,
Da ma doſti ſhpeha.
Pónvar, ja, to more bit’,
Da ſi pónve sna saſhit’:
Pónve ſo is pléha.

Priden ſhoſhtar je té zhaſ,
Da do njega pride glaſ,
Da ſe zhrével para.
Vseme s’ ſhilom drétizo,
S’ shajfoj ſi navoſhi jo,
Da ſi ſmolo ſhpara.

Shnidarſkega hantverha
Sato vuzhit ſe je ſha[1]
Da ſi s’ njim zhaſ krati.
Zhi pri njem en zhaſ ſedí,
Sazhne poleg dremati,
No na sadnje ſpati.

Dugo miſlil je, od kod
Vsel bo ſedlo no homot,
Zhi ſi oſla ſpravi.
Hlazhnjak no korito maſh,
S’ tém ſi oſla obſedlaſh:
Tak ſedlar ſo pravi.

  1. Je ſha: je ſhel, er iſt gegangen.