Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/111

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


˛Slep ſe ti naródil ſi,
˛Slep ſi sisal neke dni,
Tê ſi gorpogledal;
Gdo je tvoja mámika,
Kera tebi siske dá,
Tê ſi ſhe le svédil.

˛Stegnil ſi k’ njoj tázhize;
Ona tvoje dlakize
S’ gobzom je poglad’la.
Vergla je koſtí pred té,
Da bi tebe glodat’ nje
V mladih dnéh navad'la.

Sobzi tézhaſ sraſli ſo;
Materi je lubo b’lo,
Mir bo odsdaj méla.
Da ſi ſam she jeſti snal,
Materi ſi ſlovo dal,
Kak je méti htela.

Lozhen sdaj od matere,
Kak pazh mladem’ pſovi gré,
Iſkal ſi goſpóda.
Neki nej’ ſmilénja mél,
Da bi tebe v’ ſlushbo vsél;
Te je ’s hiſhe ſpoda[1].

Toti, ker’ga sdaj ti maſh,
Gledal je na tvoj rováſh,
Ker’ga sadi noſiſh:
Gibal ſi ga ſem no tá,
S’ tém ſi mu ſposnati dal,
Da ti ſlushbo proſiſh.

  1. Te je ſpóda: te je ſpódil.