53
božje pomoči odpre: zakrament svele Birme, duhovskiga poterdenja, keršanske stanovitnosti. Kakor sta svoje dni sv. aposlelna Peter in Ianez v Samarijo šla, pridejo tudi škof, apostolski naslednik, razprostrejo krez mladenče svoje roke, celo z sveto križmo pokrižajo, rekoc: „Zaznamnjem te z znamnjam križa, ino poterdim te z križmo zveličanja." Po- svečjoča gnada božja se pomnoži, ino posebna moč zadobi z Jezusam terdno vojskovati se za sveto vero in čednost. Dari svetiga Duha se vlijejo v mlado serce birmaniga krist jana, dokler ga pregrešne želje ne napolnijo. To sv. Pavl priča, rekoč: „Bog nas je z vami v Kristusu poterdil ino pomazal; ino pa zapečatil nas, ino (svetiga) Duha zastavo je v naše serce dal." II. Kor. 1, 21 —22. „Per svetim kersti se nam da (sveti) Duh v odpušanje, per sveti birmi za voj skovanje; tam se greha očistimo, tukaj v krepostih (čedno stih) poterdimo." Sv. Petr. Dam. — Blagor mladenčam ino deklicam, ki v svojih nevarnih letah svetiga Janeza vbogajo, ki veli: ,,Vam, mladenči, pišem, bodite terdni, ino božja beseda per vas prebivaj, de bote hudiga premagali. Ne lju bite sveta, tudi ne, kar je na sveti. Kdor svet ljubi, v njem ljubezni Očetove ni. Zakaj vse kar je na sve*ti, poželenje mesa, poželenje oči ino napuh živlenja ni od Očeta, ampak od sveta. Svet pa prejde ino vse njegovo poželenje; le kdor voljo božjo stori, ostane vekomaj. I. Jan. 2, 14 — 17. — To storiti pa zakrament svete birme pomaga.
3. Zapeliv svet človeka večidel premaga, ljubezn v Boga in pa zvestoba v njegovih svetih zapovedih onemagate, clo vek pozabi nauke svojih mladih dni, se razvadi — ne boji Boga, ino greši. Pjan svojiga razujzdaniga poželenja ne po- rajta več svoje vesti, ne posluša svojih starešev, ne učenikov, ino začne brez Boga živeli kakor zgublen sin raz svojga očeta. — Pa veselje, ki ni od Boga, nam hitro zgine kakor juterna megla. In kako vbog je človek zapustivši svojga Boga! Goljufen svet mu je hitro žalostna pušava, ino grešnik v sredi pušave zapušena ovčica. Huda ve"st ga začne prej alj slej žgati, ino on po studenci milosti božje zdihvati. Ino glejte! dober pastir Jezus Kristus, zapustivši devet ino devetred ovčic zgubleno ovco pojiše ino odpre gresniku studenc svete Pokore. Gresnik, kteri po razsvetlenji svetiga Duha svoje zmote in hudobije spozna, jih v svojim serci živo objoka, sklene svoje živlenje poboljšati, se obtoži spovedniku
